“Moja največja grožnja je Fed, ker prehitro viša obrestne mere in je preveč neodvisen,” je dejal predsednik ZDA in ponovno pokazal, da mu ni jasno ali pa mu ni mar, da je centralna banka od politike neodvisna ustanova, ki išče ravnotežje med trajno rastjo, nizko stopnjo brezposelnosti in sprejemljivo stopnjo inflacije.

Trump je dejal, da zaradi tega (višanja obrestnih mer) ne govori s predsednikom centralne banke Jeromom Powellom, ki ga je sam imenoval na položaj. “Ne krivim nikogar, sam sem ga dal na položaj, morda ima prav, morda nima prav, ampak sam sem ga dal na položaj,” je dejal Trump.

Zaradi hitre gospodarske rasti in zaradi rasti inflacije ob padanju stopnje brezposelnosti centralna banka viša obrestne mere, da prepreči izbruh nove krize. Trumpa pa, kot kaže, zanima le to, da višje obresti vplivajo na padanje borznih indeksov in brzdajo gospodarsko rast.

Pred dnevi je centralno banko označil, da je “znorela”, čeprav mu v bistvu politika višanja obrestnih mer koristi tudi politično, saj si pred predsedniškimi volitvami 2020 verjetno ne želi krize zaradi podivjane inflacije.

Trump je podobne nesmiselne izjave dajal že leta 2016, ko se je potegoval za predsednika ZDA. Zahteval je, da Fed hitreje viša obresti z izgovorom, da trpijo ljudje, ki živijo od rent in obresti. Želel je višje obresti, da se bo gospodarska rast upočasnila in bo lahko trdil, da je prepočasna.

Ko je prevzel položaj predsednika ZDA, je nemudoma obrnil ploščo in zahteval počasno višanje obresti, da bo gospodarska rast hitrejša.

Resni ekonomisti ga ne bi jemali resno, vendar je vseeno predsednik največjega gospodarstva na svetu in njegove izjave imajo posledice, čeprav o osnovah ekonomije ne ve veliko.