Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je svojo kampanjo pred letom dni začel z ostrim napadom na nezakonite priseljence z juga in med drugim napovedal izgon skoraj 12 milijonov ljudi iz ZDA, je, kot kaže, spremenil politiko do priseljencev. Sedaj pravi, da bo tistim, ki niso kriminalci, omogočil legalizacijo statusa. Trump bi moral imeti v četrtek v Denverju velik govor o priseljenski politiki, a je preložen, ker v njegovi kampanji vlada zmeda okrog tega. Trump na svojih zborovanjih še vedno govori o gradnji velikega zidu na meji z Mehiko in trdi, da ni spremenil stališča o priseljevanju. Vendar pa je na sobotnem srečanju s svojimi podporniki latinskoameriškega porekla povedal, da verjetno ne bo izgnal vseh priseljencev, ampak bo za tiste, ki niso kriminalci, našel pot do legalizacije statusa. Te izjave so odmevale v javnosti, a jih Trump kasneje v intervjujih ni ponovil, ampak je govoril, da je treba spoštovati zakone in biti odločen glede tega vprašanja. Vodja njegove kampanje Kelyanne Conway je za televizijo CNN dejala, da se o deportacijah še niso odločili, Trump pa je za televizijo Fox zagotovil, da ni spremenil stališča. Napoved izgona 12 milijonov ljudi je Donaldu Trumpu zagotovila priljubljenost med republikanskimi volivci, izgubil pa je upanje na podporo volivcev latinskoameriškega porekla, ki so v nekaterih državah, kot je Florida, ključnega pomena. Na splošnih volitvah namreč volijo tudi demokrati in neodvisni volivci, ne le republikanski. Leta 2013 v senatu potrjena priseljenska reforma predvideva dolgo pot do legalizacije statusa nezakonitih priseljencev, ki niso kriminalci, in sedaj ni jasno ali se je Trump z latinskoameriškimi volivci v soboto obnašal kot tipičen politik, kar trdi, da ni. Več bo znano, ko bo opravil govor o imigracijski politiki. Vodja senatne manjšine Harry Reid iz Nevade je zaradi Trumpove migracijske politike sprožil spletno peticijo, ki zahteva, da newyorški milijarder opravi test za državljanstvo. Reid je prepričan