Vojake na mejo pošilja predsednik ZDA Donald Trump, ki si prizadeva, da bi bila pozornost Američanov pred kongresnimi volitvami 6. novembra osredotočena na migrante, ne pa na pokole s strelskim orožjem in pošiljanje pisemskih bomb na naslove njegovih političnih nasprotnikov in medijev.

Vojaki s seboj peljejo bodečo žico, večina pa ne bo nosila orožja, ampak bodo predvsem logistično pomagali mejnim agentom. Vojakom zakonodaja preprečuje stik ali delo z migranti, s katerimi se ukvarjajo pripadniki zvezne mejne službe.

Na mejnih prehodih so nenehno dolge vrste migrantov in prosilcev za azil, postopki pa trajajo tudi do pet tednov. Zato nekateri migranti prečkajo mejo, ker ob aretaciji takoj sprožijo postopke, če se jim uspe izogniti mejnim agentom, pa ima večina nekoga v ZDA, ki jim bo pomagal do službe ali prebivališča.

Kakšnih 1500 kilometrov od meje je bila v ponedeljek karavana migrantov, ki je pred dvema tednoma ob glasnih Trumpovih protestih in grožnjah krenila na pot iz Hondurasa. Pred dnevi je štela 7000 ljudi, po zadnjih informacijah jih je zdaj okoli 4000.

Kljub Trumpovim grožnjam se je v Gvatemali pred dnevi oblikovala nova karavana približno 600 ljudi, ki so se v nedeljo zapletli v spopad z mehiško policijo na meji med državama. Umrl je en migrant, v ponedeljek pa se je med prečkanjem mejne reke utopil še najmanj eden.

Gre za ljudi iz Hondurasa, Salvadorja in Gvatemale, ki bežijo pred nasiljem uličnih tolp za golo preživetje, drugi pa v upanju na boljše življenje v ZDA.

Vojska na meji migracijskih valov proti ZDA ne bo ustavila, kot jih ni niti v času predsednika Baracka Obame, ki je uporabljal podobne ukrepe, vendar brez megafonov, kot sedaj dela Trump.

Večina migrantov trdi, da se borijo za preživetje ali za življenja otrok in jih grožnje z odvzemom uradne ameriške pomoči njihovim vladam in z neoboroženo vojsko na meji ne bodo ustavile. Bela hiša zato intenzivno išče načine, da migrantom odvzame pravico do prošnje za azil. To bi bilo sicer v nasprotju z mednarodnimi konvencijami.