New York Times je v soboto objavil 20 strani dolgo pismo Jayja Sekulowa in Johna Dowda, ki je vodil Trumpovo odvetniško ekipo do aprila letos, ko ga je zamenjal nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani.

Sekulow in Dowd sta trdila, da predsednik ZDA ne more ovirati preiskave, ker ima kot predsednik popoln nadzor nad vsemi zveznimi preiskavami, ki jih lahko kadarkoli iz kateregakoli razloga ustavi.

Trump si doslej te nove pravne teorije ni upal preizkusiti in se je omejil le na kritike preiskave posebnega tožilca Roberta Muellerja na Twitterju in pred svojimi podporniki na zborovanjih.

Mueller preiskuje vpletanje Rusije v ameriške volitve leta 2016 na Trumpovi strani in predsednikovo oviranje te preiskave. V oči bode odpustitev direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki je vodil preiskavo pred Muellerjem in Trumpova izjava, da ga je odpustil zaradi ruske preiskave.

Pravni zagovor Dowda in Sekulowa je naletel na največ kritik pri ideji o možnosti “samopomilostitve”, kar so ustavni pravniki po vrsti zavrnili z argumentom, da v ZDA ni nihče nad zakonom. Giuliani je v nedeljo v različnih televizijskih oddajah vztrajal, da bi se Trump lahko sam pomilostil, vendar mu tega ni treba, ker ni storil nič narobe. Nekdanji župan je sicer priznal, da bi to bil politični samomor, ker bi sledil postopek odstavitve ali impeachment. Čeprav glede na to, da imajo večino v kongresu republikanci, impeachment ni zanesljiv niti v tem primeru.

Giuliani je prav tako brez vsake kredibilnosti, ko trdi, da se Trumpu ni potrebno odzvati na morebitni poziv na zaslišanje. Leta 1998 je v primeru preiskav predsednika Billa Clintona trdil povsem nasprotno.

Giuliani se tega zaveda, zato nenehno poudarja, da se pogaja o morebitnem zaslišanju, ker si skupaj s predsednikom želi, da bi se preiskave končala. Vendar pa obenem trdi, da Trump ne bi smel na zaslišanje z argumentom, da je “resnica relativna”.

Po Giulianiju naj bi se resnica spreminjala sproti, to je glede na predsednikov spomin. Danes se nekaj spomni tako, jutri se bo drugače in zaradi tega mu menda res ne bi smeli ničesar očitati.

Mullerjev urad je kot vedno brez komentarja, vendar vse kaže, da se bodo kopja lomila okrog Trumpovega zaslišanja. Trump ga lahko zavrne, kar bo pomenilo uradni poziv, ki ga bo potem izpodbijal in zadnjo besedo bo kot v primeru Richarda Nixona potem imelo vrhovno sodišče ZDA, kjer imajo večino konservativni sodniki.

Vendar pa ni zanesljivo, ali se bodo obnašali tako kot republikanci v kongresu in Giuliani se zato o predsednikovem zaslišanju pogaja naprej. Najraje bi videl nekaj kratkih vprašanj, zastavljenih tako, da Trumpa ne bi bilo mogoče ujeti na laži. Ameriško pravosodje doslej ni delovalo na tak način, vendar so časi drugačni.