Trumpovo srečanje s Putinom naj bi bila prva njegova pot v tujino, njegova prva želja pa je Reykjavik, kjer sta Ronald Reagan in Mihail Gorbačov pred tremi desetletji začela zadnjo etapo hladne vojne. Trump naj bi si na tem srečanju želel zagnati dogovor o omejevanju jedrskega orožja, da bi tako “resetirali” odnose med Zahodom in Kremljem, navaja Sunday Times na svojih spletnih straneh.
Moskva naj bi že soglašala s pripravami na tovrstno srečanje, so za britanski časnik še razkrili viri, ki so se o tem pogovarjali s predstavniki ruskega veleposlaništva v Londonu.
Neimenovani Trumpov svetovalec je Sunday Timesu še zatrdil, da bo do srečanja med Trumpom, ki bo prisegel naslednji petek, 20. januarja, in Putinom prišlo na nevtralnem kraju “zelo kmalu”.
Islandska vlada je medtem sporočila, da ni obveščena o načrtih za srečanje. Obenem so poudarili da so pripravljeni gostiti srečanje, ki bi prineslo otoplitev odnosov med Washingtonom in Moskvo. “Islandska vlada ni prejela nobenega povpraševanja v povezavi s tem,” je za spletni portal mbl.is dejal islandski zunanji minister Gudlaugur Thor Thordarson.
V Reykjaviku sta se sicer oktobra 1986 sestala tedanji ameriški predsednik Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Gorbačov. Na dvodnevnem srečanju sta se dogovorila za zmanjšanje jedrskega orožja, kar je vodilo v sklenitev sporazuma o omejitvi strateškega jedrskega orožja – Start.
Agencija Reuters je medtem na svojih spletnih straneh objavila, da sta jim dva visoka Trumpova pomočnika zanikala, da naj bi Trump načrtoval srečanje s Putinom že v prihodnjih nekaj tednih po prisegi. “Ta zgodba je fantazija,” je za Reuters dejal prav tako neimenovani Trumpov svetovalec. Drugi pa je dejal, da zgodba Sunday Times ni resnična.
Trump se je sicer v svojih izjavah že večkrat zavzel za otoplitev odnosov z Rusijo. V petek je za Wall Street Journal zatrdil, da bo “vsaj še za določeno časovno obdobje” ohranil sankcije proti Rusiji, ki jih je uvedel odhajajoči predsednik ZDA Barack Obama zaradi hekerskih vdorov. Vendar pa je hkrati tudi nakazal, da bi jih lahko odpravil, če bi se to izkazalo za koristno v boju proti teroristični skupini Islamska država in za doseganje drugih ameriških interesov.
Dva visoka predstavnika bodoče Trumpove administracije, kandidat za državnega sekretarja Rex Tillerson in kandidat za obrambnega ministra James Mattis pa sta med senatnimi zaslišanji nakazala, da bi proti Rusiji raje ubrala bolj ostre tone.
Ameriške obveščevalne agencije so Rusijo obtožile, da se je s hekerskimi vdori vmešavala v ameriške predsedniške volitve. Trump je sprva ta poročila zavračal, na koncu pa jih nekako le sprejel.
