Trump je poleg Christieja med podpredsednike ekipe, katere naloga je postavitev njegove administracije do prevzema položaja 20. januarja, imenoval tudi temnopoltega zdravnika Bena Carsona in nekdanjega župana New Yorka Rudyja Giulianija, nekdanjega predsednika predstavniškega doma zveznega kongresa Newta Gingricha ter upokojenega generala Michaela Flynna.

V 16-članski izvršni odbor za tranzicijo pa je imenoval vse, ki so mu bili zvesti med kampanjo, na čelu s člani svoje družine. Poleg zeta Jareda Kushnerja je vanj imenoval tudi hčerko Ivanko in oba polnoletna sinova Erica ter Donalda mlajšega.

Imenoval je tudi pravosodno ministrico Floride Pam Bondi, ki ni hotela vložiti obtožbe zaradi domnevnih poneverb okoli tako imenovane Trumpove univerze, pa predsednika republikanske stranke Reinca Priebusa in predsednika kampanje Stephena Bannona, ki v ZDA velja za predstavnika skrajne desnice.

Guverner Christie, ki izgublja na veljavi, ker ga lovijo zaradi zaprtja mostu čez reko Hudson iz maščevanja županu, ki ga ni hotel podpreti za ponovno izvolitev, je sporočil, da je ponosen na opravljeno delo in dodal, da bo Pence to nadgradil.

Presenetljiva odločitev volivcev v ZDA medtem še vedno odmeva. Nekateri so se v petek zvečer tretji dan zapored zbrali na protestih. O protestih več tisoč ljudi so v petek zvečer poročali iz Miamija in New Yorka, na protestih pa so se zbrali tudi v Los Angelesu in več drugih mestih. V New Yorku je policija prijela enajst ljudi. Na newyorškem Washington Squareu so za danes napovedali nove množične proteste, ta konec tedna pa jih je pričakovati tudi v drugih ameriških mestih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Večina protestov poteka mirno, mestoma pa prihaja do nasilja in povzročanja gmotne škode.

Drugi pa obljubljajo zakonodajne ukrepe proti popolni republikanski večini. Vsi skupaj pa ugibajo, kaj bo Trump res naredil. Tako ni jasno, ali bo res kazensko preganjal demokratsko nasprotnico Hillary Clinton zaradi fundacije njenega moža ali zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta.

Ameriška levica trepeta pred imenovanjem skrajnih konservativcev na položaj vrhovnih sodnikov in ukinitve zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame. Strokovnjake za zunanjo politiko je strah morebitnega odstopa od jedrskega sporazuma z Iranom in odstopa od pariškega podnebnega sporazuma.

Drugi se bojijo deportacij nezakonitih priseljencev, odstopa od zakonodaje, ki je bila sprejeta za zaščito potrošnikov po zadnji finančni krizi, odprave Obamovih izvršnih ukazov glede imigracije, zaščite okolja. Trump bo verjetno hitro dovolil orožje v šolah, morda bo privatiziral železnice in še kaj.

Wall Street Journal je v četrtek poročal, da morda ne bo šel povsem z glavo skozi zid glede zdravstvene reforme. Trump v pogovoru za časnik namreč ni izključil možnosti, da bodo reformo le prilagodili in ne povsem odpravili, kot je napovedoval med kampanjo. Kot je dejal, si je premislil po četrtkovem pogovoru s predsednikom Obamo, ki ga spoštuje in da bo morda upošteval njegove predloge.

Med problemi je tudi podjetje, ki se mu reče Trumpova organizacija. Gre za okoli 500 podjetij po vsem svetu. Koliko konflikta interesov bo pri tem, za zdaj ni povsem jasno nikomur.

Rusija, ki je Trumpovo predsedniško kandidaturo podpirala, pa je sporočila, da bo sodelovala s sedanjim vodstvom ZDA glede Sirije.