Potem ko je Trump od 22. decembra zagotavljal, da svojim javnim uslužbencem ne bo dal denarja, dokler demokrati ne dajo 5,7 milijarde dolarjev za zid, je v petek popustil in privolil v začasno podaljšanje financiranja vlade do 15. februarja in brez denarja za zid.
To je bilo od vsega začetka stališče demokratov – obnova financiranja vlade vsaj začasno in ločitev tega vprašanja od prepirov okrog financiranja varnosti na meji.
Po Trumpovi kapitulaciji je senat nemudoma soglasno potrdil ustrezen predlog zakona, sledil je tudi prav tako soglasno predstavniški dom, Trump pa je zakon zvečer podpisal in začasno končal agonijo za 800.000 javnih uslužbencev, ki jim je grozila izguba že druge mesečne plače.
Denar bodo sedaj dobili nazaj, saj je bil med zaprtjem vlade sprejet zakon o izplačilu plač za nazaj, ko bo vlada spet odprta, četudi začasno.
Trump je dobil glasno sporočilo v četrtek, ko sta v senatu propadla dva poskusa rešitve zapleta, pri čemer je demokratski dobil več glasov podpore. Kljub temu, da imajo republikanci v senatu večino 53 proti 47 sedežem.
Po tej polomiji, ko je na stran demokratov prestopilo šest republikancev, je prišlo do hudih besed med nekaterimi senatorji na račun vodje večine Mitcha McConnella, ki se je povsem umaknil in prepir prepustil predsednici predstavniškega doma Nancy Pelosi, vodji demokratske senatne manjšine Chucku Schumerju in Trumpu. Ta mora senatne republikance obdržati na svoji strani, da ga bodo obvarovali nevarnosti odstavitve ali impeachmenta.
V petek zjutraj je potem še prišla novica, da je zvezna uprava za zračni promet (FAA) zaprla promet na newyorškem letališču LaGuardia, kjer ima Trump parkiran svoje slavno pozlačeno zasebno letalo.
Ankete so vseskozi kazale, da večina Američanov za spor krivi Trumpa, letališki varnostniki so začeli pogosteje prijavljati bolniške, saj niso hoteli delati zastonj, pokalo pa je tudi pri ostalih vladnih šivih.
Člani Trumpovega kabineta pri tem niso pomagali. Milijarder in minister za trgovino Wilbur Ross se je v četrtek čudil, zakaj neki morajo javni uslužbenci, ki večinoma živijo od plače do plače, prositi za socialno podporo ali pomoč dobrodelnih organizacij, če pa lahko najamejo premostitvena posojila.
Pelosijeva je Trumpa spravila v neroden položaj z odvzemom povabila za govor o položaju v državi 29. januarja pred obema domovoma kongresa in Trump je po namigovanjih, da bo pač govoril drugje, na koncu sporočil, da ne bo imel govora, dokler bo vlada zaprta. Pelosijeva je v petek že sporočila, da se bo s Trumpom dogovorila o datumu govora, ki pa verjetno ne bo 29. januar.
Trump je skušal poraz prikazati kot zmago z napovedjo kompromisa, skupaj z grožnjo, da bo lastno vlado spet zaprl, če do 15. februarja ne dobi denarja za zid.
Vendar mu tega ne verjame niti njegova baza, kaj šele demokrati. “Predsednik je mislil, da bo razbil demokrate in mu ni uspelo. Upam, da je iz tega potegnil nauk,” je sporočil zadovoljni Schumer, saj je spor okrog zidu strnil ponavadi razpršene demokratske vrste.
“Trump je največja reva, ki je kdajkoli služila na položaju predsednika ZDA,” je predsedniku na Twitterju sporočila skrajno konservativna komentatorka Ann Coulther, ki sodi med krivce, da je do zaprtja vlade sploh prišlo.
Trump je namreč decembra privolil v podaljšanje začasnega financiranja vladnih agencij do 8. februarja, nakar pa si je po ostrih napadih Coultherjeve in podobnih premislil.
Trump je po kritikah tvitnil, da si želi, da bi ljudje brali ali poslušali njegove besede o zidu na meji. “To ni nobena koncesija. Gre za skrb za milijone hudo prizadetih ljudi s tem zaprtjem ob razumevanju, da bomo po 21 dneh, če ne bo dogovora, šli nazaj na tekmo,” je tvitnil predsednik ZDA.
S&P je medtem v petek dodal nekaj soli na rano z oceno, da je 35 dni zaprtja vlade (najdaljše v zgodovini ZDA) gospodarstvu ZDA povzročilo za okoli šest milijard dolarjev škode, torej približno toliko, kot je znesek pologa za zid, ki ga zahteva Trump.
S&P obenem opozarja, da začasno podaljšanje financiranja vlade ne stori nič za povrnitev zaupanja finančnih trgov.
