“Trgovinski predstavnik mora nadaljevati s pogajanji za dosego sporazuma in v 180 dneh obvestiti predsednika o izidu teh pogovorov,” so ob tem po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz Bele hiše.

Trump sicer tudi v primeru avtomobilov pogosto trdi, da svet na čelu z EU oziroma Nemčijo, pa tudi Japonsko, Mehiko in Kanado izkorišča ZDA.

Zaradi tega je večkrat zagrozil, da bo na uvoz avtomobilov uvedel 25-odstotne carine. Ob tem se je tako kot pri dodatnih carinah na uvoz jekla in aluminija skliceval na argument, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, kar mu po ameriški zakonodaji omogoča enostranske trgovinske ukrepe.

Trump je ministrstvu za trgovino naložil pripravo poročila o tem, ali uvoz avtomobilov ogroža nacionalno varnost. Na mizo ga je dobil sredi februarja, nato pa je imel tri mesece časa za odločitev.

A za zdaj te odločitve torej še ne bo sprejel, kar se je neuradno izvedelo že sredi tedna in nekoliko pomirilo živčne vlagatelje, ki so v negotovosti tudi zaradi vnovičnega zaostrovanja trgovinskega spora s Kitajsko.

Očitno bo torej Trump grožnjo z dodatnim ocarinjenjem avtomobilov ohranil v pogajanjih z EU o liberalizaciji trgovine, kjer želi za razliko od evropske strani, ki vztraja pri pogajanjih izključno o industrijskem blagu, Washington v pogovore vključiti tudi kmetijski sektor.

Grožnje s carinami na so medtem tudi orodje pritiska v prizadevanjih Trumpove administracije za “uravnoteženje” trgovinskih odnosih z Japonsko.

Omenjeno poročilo ministrstva za trgovino je sicer po Trumpovih današnjih besedah pokazalo, da se ameriška avtomobilska industrija zaradi nepoštene konkurence sooča z nazadovanjem. V zadnjih 34 letih se je tako uvoz avtomobilov podvojil, tržni delež domačih proizvajalcev pa je strmoglavil s 67 na 22 odstotkov.

Padanje tržnega deleža ameriških proizvajalcev na čelu s trojico iz Detroita – GM, Fordom in Fiat Chryslerjem – naj bi po ugotovitvah ministrstva za trgovino ogrožalo tako proizvodnjo kot raziskovalno-razvojno dejavnost avtomobilskih podjetij v ZDA, ki pa sta “ključni za nacionalno varnost”. Trump je namreč navedel, da je razvoj obrambne industrije, ključne za vojaško prevlado ZDA, odvisna tudi od tehnološkega napredka v avtomobilskem sektorju. Ravno zato bi morali po njegovih besedah izboljšati konkurenčnost domačih podjetij z omejitvijo uvoza.

Evropska komisija je danes pozdravila odločitev ZDA, da se držijo lanskega dogovora med Trumpom in predsednikom komisije Jean-Claudom Junckerjem, ki med drugim predvideva izogibanje enostranskim škodljivim ukrepom.

Je pa komisarka za trgovino Cecilia Malmström tvitnila, da EU v celoti zavrača trditve, da evropski izvoz avtomobilov predstavlja grožnjo ameriški nacionalni varnosti. Unija je po njenih besedah pripravljena skleniti omejeni prostotrgovinski sporazum o industrijskih izdelkih, vključno z avtomobili, ni pa pripravljena pristati na nadzorovano trgovino, ki ni skladna s pravili Svetovne trgovinske organizacije.

Za prihodnji teden je napovedala srečanje z ameriškim trgovinskim predstavnikom Robertom Lighthizerjem, 27. maja pa se bodo sestali ministri EU, pristojni za trgovino.

Uvedba dodatnih carin bi sicer v Evropi močno prizadela predvsem nemške proizvajalce avtomobilov, ki izvozijo največ vozil v ZDA, obenem pa imajo čez lužo tudi velike proizvodne obrate, iz katerih avtomobile dobavljajo tudi v druge dele sveta, npr. na Kitajsko.

Tovrstne carine bi skupaj z zaostrovanjem ameriško-kitajske trgovinske vojne pomenile velik udarec za avtomobilsko industrijo v največjem evropskem gospodarstvu, na katerega je prek dobaviteljske verige močno vezan tudi slovenski avtomobilski sektor.

Predsednik Združenja nemške industrije Dieter Kempf je zato danes poudaril, da avtomobili res ne ogrožajo nacionalne varnosti ZDA, ameriške oblasti pa je pozval tudi k javni objavi poročila ministrstva z trgovino. Prvi mož Združenja nemške avtomobilske industrije Bernhard Mattes je medtem pozval k pogovorom o razširitvi priložnosti, ki jih prinaša prosta trgovina, saj EU in ZDA potrebujeta eden drugega.

Prvi odzivi iz Nemčije so prišli tudi s politične ravni. Nemški gospodarski minister Peter Altmeier je tako ocenil, da gre za pomemben signal za nemško in evropsko industrijo, da se je bilo mogoče vsaj začasno izogniti novi zaostritvi. Altmeierjev francoski kolega Bruno Le Maire je medtem odločitev le označil za “modro”.

Podatki kažejo, da so evropske carine na ameriške avtomobile res nekoliko višje kot obratno. So pa ameriška vozila v Evropi poleg tega manj priljubljena tudi v luči višjih cen nafte na stari celini in drugačne urbanistične zasnove mest.

Uvedbi carin sicer nasprotujejo celo domači ameriški proizvajalci.