Ameriški predsednik Donald Trump je danes prispel v Dayton v Ohiu, kjer je strelec v nedeljo zjutraj ubil devet ljudi. Kasneje namerava obiskati še El Paso v Teksasu, kjer je v sobotnem strelskem napadu umrlo 22 ljudi. Pred odhodom je že zavrnil možnost, da bi v ZDA prepovedali polavtomatsko orožje.
Trump je v nagovoru Američanom po pokolih v ponedeljek obsodil rasizem in napovedal ukrepe, med katerimi je tudi poostren nadzor nad tem, kdo lahko kupuje orožje.
Po napadih se je na predsednika, ki že od volilne kampanje besedno napada priseljence, vsul plaz očitkov, da je bilo nasilje v El Pasu neposredna posledica njegovih izjav.
Trump je pred odhodom v Dayton in El Paso danes zatrdil, da njegova retorika nikakor ni prispevala k nasilju, čeprav je strelec v El Pasu v svojem manifestu navajal skoraj identične argumente proti priseljencem kot Trump.
“Moja retorika ljudi povezuje,” je dejal Trump in tvital, da je bil napadalec v Daytonu pripadnik levičarskega antifašističnega gibanja.
Trumpa so ob prihodu v Dayton pričakali tako podporniki kot protestniki.
Motiv strelca v El Pasu je znan – rasizem in nestrpnost do priseljencev – motiv strelca v Daytonu pa po navedbah policije še ni povsem jasen, čeprav Trumpovi podporniki poudarjajo, da je bil levičar.
Vodilni demokratski politiki ZDA sicer redno zavračajo izraze nestrpnosti, pri čemer imajo veliko dela s Trumpom, ki je med drugim Mehičane označil za posiljevalce in morilce, migranti za golazen, ameriške kongresnice pa pošiljal “domov” v tujino.
Zadnja odmevna pokola sta odprla možnost ukrepanja v smeri omejevanja splošne pravice do orožja, saj tudi republikanci govorijo, da bi bilo morda potrebno izboljšati nadzor nad kupci orožja. Demokrati zahtevajo več, bližina splošnih volitev leta 2020 pa skoraj zagotavlja, da večjih sprememb ne bo.
Leta 2012 je strelec v osnovni šoli Sandy Hook v Connecticutu pobil 26 ljudi, med njimi 20 predšolskih otrok, Američani so bili presunjeni, predsednik Barack Obama je imel ganljivo čustven govor, na zvezni ravni pa se ni spremenilo nič.
Polavtomatsko orožje – predelano v avtomatsko ali ne – je bilo največkrat uporabljeno v strelskih napadih, ki so zahtevali več kot štiri žrtve. Tovrstnih napadov je bilo letos v ZDA že najmanj 22.
Napada v El Pasu in Daytonu odmevata malce bolj in v zveznem kongresu se obeta možnost ukrepanja v smeri, da bi vsaj za večino kupcev orožja v ZDA uvedli pregled morebitne kriminalne preteklosti ali znakov duševne bolezni.
Tudi Trump, ki je prišel v Belo hišo z izdatno podporo orožarskega lobija, ki ga bo potreboval tudi na volitvah prihodnje leto, je po nekaj pokolih od leta 2017 omenjal možnost ukrepanja, vendar ni pritiskal na senat, kjer vodja večine republikanec Mitch McConnell zavrača vse poskuse ukrepov, ki jih ima orožarski lobi za poseg v pravico do orožja.
Leta 1994 sprejeta prepoved tako imenovanega “napadalnega orožja”, kamor sodijo avtomatske in polavtomatske puške, glede na raziskave ni vplivala na bistveno zmanjšanje ali povečanje strelskih pokolov v ZDA.
Tovrstno orožje je bilo prepovedano proizvajati in prodajati šele od datuma potrditve zakona. Američani pa so imeli doma že dovolj zalog tega orožja, prodaja orožja, ki je bilo proizvedeno pred zakonom, pa ni bila prepovedana.
Po izteku prepovedi leta 2004 je medtem opazno naraslo nasilje s tem orožjem v sosednji Mehiki. Iz Mehike v ZDA namreč nezakonito pride veliko mamil, iz ZDA pa v Mehiko orožje za mamilarske tolpe.
