“Na srečanje s Putinom grem brez posebnih pričakovanj. Želim izvedeti kaj o Siriji, pa vprašal bom vaše priljubljeno vprašanje o vpletanju v volitve,” je novinarjem po vrhu zveze Nato v Bruslju dejal Trump.

Ameriški predsednik kljub napadom na Nemčijo, da je odvisna od Rusije, in vse zaveznice, ki ne plačujejo dovolj za obrambo, ni razbil severnoatlantskega zavezništva.

Ostaja pa na dobri poti, da doseže ta cilj, ki je v skladu z interesi Moskve. Zaveznicam, ki si prizadevajo, da bi se približale dvema odstotkoma porabe BDP za obrambo, navil dodatno zahtevo po povečanju deleža za obrambo na štiri odstotke BDP, kar je povsem nerealen cilj tudi za ZDA.

Trumpov veleposlanik v Rusiji Jon Huntsman je v napovedi vrha v Helsinkih dejal, da je ta v nacionalno-varnostnem interesu ZDA, ki želijo ugotoviti, ali je Rusija pripravljena na napredek v bilateralnih odnosih. Izrazil je upanje, da bo vrh zmanjšal napetosti in vodil do konstruktivnega sodelovanja, ki bo okrepilo mir in varnost po svetu.

Na dnevnem redu naj bi bilo tudi vprašanje podaljšanja veljavnosti pogodbe o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Novi START ter ruske kršitve pogodbe o omejevanju jedrskih raket srednjega dosega (INF). Huntsman je dejal, da bodo Rusiji očitali kršitve pogodbe, ki je odstranila rakete srednjega dosega iz Evrope.

Dodal je, da bodo zagotovo govorili tudi o podaljšanju pogodbe Novi START, po kateri sta Rusija in ZDA februarja uresničili zahtevo po omejitvi nameščenih strateških jedrskih raket na ne več kot po 1550. Trump je v Bruslju na vprašanje o obeh pogodbah na kratko odgovoril, da bo o tem govora na vrhu.

Žoga je po Huntsmanovih besedah na ruski strani igrišč. Trump naj bi bil odločen pritisniti na Moskvo zaradi škodljivih aktivnosti po svetu, prioriteta pa je zaščita interesov ZDA ter zaveznikov in partnerjev.

“Lahko le vprašam. Morda bo zanikal, ampak več kot vprašati ne morem. Kaj naj potem storim, če zanika?”, pa je dejal Trump o prepričanju ameriških obveščevalnih agencij, da je Rusija po Putinovem navodilu vodila uspešno kampanjo pomoči Trumpu, da zmaga na volitvah 2016.

Tudi Ukrajina od sedanjega predsednika ZDA ne more pričakovati veliko. Trump je že pred odhodom v Bruselj začel poudarjati, da je Rusija zasedla Krim v času vladanja Baracka Obame in sam nima s tem nič. “Jaz priključitve Krima Rusiji ne bi dovolil. To je dovolil Obama. Ne vem, kaj se bo zgodilo s Krimom,” je v Bruslju povedal Trump in nakazal, da na Putina glede tega ne bo preveč pritiskal.

Trump prihaja v Helsinke v nedeljo in se bo najprej srečal z osebjem ameriškega veleposlaništva. V ponedeljek zjutraj je najprej na sporedu srečanje s predsednikom Finske Saulijem Niinistöm, nato pa vrh s Putinom. Najprej ena na ena za zaprtimi vrati, kot je bilo to v Singapurju s Kimom, in to je tisto, kar ameriške kritike Rusije najbolj skrbi.

Putin vlada že 18 let, Trump pa je popoln politični novinec in ameriške senatorje obeh strank skrbi, da bo Rus Američana ovil okrog prsta glede Ukrajine, Sirije, zveze Nato, evropske varnosti in še česa.

Trump trdi, da so se mu vsi zavezniki v Bruslju zahvalili, da gre v Helsinke, skrbi senatorjev, da bo poceni prodal hišo, pa so verjetno odveč, saj niti Trump ne pričakuje dogovora o ničemer. “Veselim se srečanja, ki bo tako bolj ohlapno. Ne bo velikega dnevnega reda. Morda bo produktivno, morda pa ne bo. Ampak srečevati se je dobro,” je dejal.

Putina ni označil za sovražnika, ampak za konkurenta, ki je bil doslej do njega prijazen in obratno. “Ne poznam ga dovolj, da bi bila prijatelja, ampak doslej sva se dobro razumela,” je dejal in na vprašanje, ali je Putin varnostna grožnja Evropi, odgovoril, da si tega ne želi in zaradi tega imajo ZDA največji obrambni proračun v zgodovini.

Razen Trumpa sicer nihče ne dvomi, da bo že sam vrh zmaga za Putina, podobno kot je bil vrh v Singapurju zmaga za Kima. Tudi Rusi ne pričakujejo kakšnega velikega napredka v odnosih po vrhu, ampak ga vidijo kot poskus zaustavitve nazadovanja odnosov ter priznanje Rusije kot velesile, ki jo je treba upoštevati, in to kljub Ukrajini, Krimu, Gruziji, Siriji, vpletanju v volitve na zahodu, sestrelitvi potniškega letala, poskusa umora vohuna in podobnih dejanj, ki jih Zahod očita Rusiji.

Putin bo Trumpu za zaprtimi vrati ponovno zatrdil, da se ni vpletal v ameriške volitve, dobil bo priložnost za nizanje zgodovinskih in drugih argumentov, zakaj mora Krim ostati ruski, glede Sirije pa, zakaj je dobro, da se ohrani režim Bašarja Asada.

Kritikom ruske politike pa ostane upanje, da se bodo Trumpove besede ob slovesu od Bruslja uresničile. “Razmišljajo naj drugi. Jaz sem zelo konsistenten. Sem zelo stabilen genij,” je dejal.