“Če se ne dogovorimo, bomo carinili,” je povedal Trump in dejal, da je študija o tem v izdelavi, čeprav jo je ameriško ministrstvo za trgovino že pripravilo. Vse naj bi bilo odvisno od tega, kako bodo potekala trgovinska pogajanja med ZDA in EU, s katero se je po Trumpovih besedah težko dogovarjati.

Ministrstvo za trgovino ZDA je v nedeljo dokončalo preiskovalno poročilo o tem ali uvoz avtomobilov in rezervnih delov ogroža nacionalno varnost ZDA. Poročilo je naročil Trump, ki sam sebe imenuje “mož carin”, in nihče ne dvomi, da je to poročilo kaj drugačno od podobnega glede jekla in aluminija, na podlagi katerega je Trump uvedel carine na uvoz obeh surovin.

Vprašanje je le, kaj bo Trump storil s tem poročilom. Analitiki v ZDA menijo, da bo nekaj časa izsiljeval EU za dober trgovinski dogovor, nato pa uvedel carine, če ne doseže svojega. Vprašanje je potem tudi, kaj bo storil razdeljeni kongres, kjer v predstavniškem domu vladajo demokrati, v senatu pa republikanci.

ZDA so lani uvozile za 340 milijard dolarjev avtomobilov in rezervnih delov. Trump namerava uvesti 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov ali 25-odstotne carine na uvoz rezervnih delov, ali pa na avtomobile in rezervne dele skupaj.

Po ocenah ameriških analitikov bi carine povprečen uvoženi avtomobil podražile za 5000 dolarjev, povprečen domači pa za 1800 dolarjev. Ameriškim carinam bodo namreč sledili povračilni ukrepi tujine, dražji bodo tudi uvoženi rezervni deli za ameriške avtomobile. Carine bodo zmanjšale prodajo v ZDA, kar pomeni manj delovnih mest.

Prvi sestanek med avstrijskim kanclerjem in ameriškim predsednikom po letu 2005 je trajal dobro uro. Trump je hvalil sogovornikovo mladost, Avstrijec pa izkušnje starejših in Trump mu je odvrnil, da čez nekaj let ne bo več tako razmišljal.

31-letni Kurz je povedal o pogovoru več kasneje za avstrijsko televizijo ORF. Dejal je, da carin na uvoz avtomobilov ne more izključiti, čeprav sta obe strani pripravljeni na dogovor. “Stališča obeh strani so daleč narazen, Bela hiša včasih hitro spreminja svoja stališča in uvedba carin ni izključena,” je dejal Kurz.

Avstrijec je Trumpu predlagal širši trgovinski okvir za pogajanja, ki bi vključeval tudi kmetijstvo, razložil pa mu je tudi, da Avstrija ne namerava odstopiti od sodelovanja pri projektu plinovoda iz Rusije v EU (Severni tok 2), čeprav mu je Trump izrazil odločno nasprotovanje.

Kurz je Trumpu povedal, da Avstrija in EU nimata nič proti ameriškemu plinu, vendar pa ima ruski plin boljšo ceno. “Kot nekdanji poslovnež bi Trump moral razumeti, da imamo tu različne interese,” je dejal Kurz.