Ameriški kongres je v 738 milijard dolarjev vreden proračunski predlog za Pentagon, ki ga je Trump podpisal v petek, vključil tudi uvedbo sankcij proti ruskima plinovodoma do Nemčije in Turčije. V zakonu piše, da je Severni tok 2, prek katerega bo plin pritekel do Nemčije, orodje prisile oziroma politični vzvod, ki bo oslabil vezi ZDA z Nemčijo in Evropo. Problematizirajo tudi plinovod Turški tok, ki naj bi dobavljal plin prek Črnega morja v Turčijo in od tam v vzhodno Evropo.

Ameriška administracija ima 60 dni časa, da določi podjetja in posameznike, ki sodelujejo pri gradnji. Zakonodaja omogoča odvzem ameriškega vizuma in zamrznitev premoženja posameznikov. Tisti, proti katerim bodo uvedli sankcije, bodo imeli 30 dni časa, da prenehajo z aktivnostmi.

Švicarsko podjetje Allseas, ki sodeluje pri gradnji Severnega toka 2, je že sporočilo, da do nadaljnjega prekinja dela. “Allseas prekinja polaganje plinovoda, dokler ne bomo prejeli zakonskih, tehničnih in okoljskih pojasnil,” so zapisali po poročanju tujih tiskovnih agencij.

V Moskvi so obsodili sankcije. “Država z javnim dolgom v višini 22.000 milijard evrov solventnim državam onemogoča razvoj njihovih gospodarstev,” je na Facebooku zapisala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Kritična je bila tudi do “ameriške ideologije, ki ne prenaša svetovne konkurence”.

Do sankcij pa so bili kritični tudi v EU. “Načelno Evropska unija nasprotuje sankcijam proti evropskim podjetjem, ki delujejo zakonito,” so sporočili v Bruslju.

Koordinator nemške vlade za čezatlantske odnose Peter Beyer pa je poudaril, da sankcije ne bodo uperjene proti Nemčiji, ampak proti zasebnim podjetjem. “Zato Nemčija ne bo sprejela protiukrepov. Če bi jih sprejeli, bi to storili na evropski ravni, kar pa se ne bo zgodilo,” je povedal. Čezatlantsko prijateljstvo je ob tem označil za trdno.