Trump je lani napovedal, da bodo ZDA odstopile od pariškega sporazuma, ki je bil sprejet prav zaradi intenzivnih prizadevanj ZDA. V sredo je predsednik ZDA ponovil, da so njegovi predhodniki naredili zelo slab sporazum za ZDA, ki je krivičen in nepošten. “Lahko si predstavljam, da bi se vrnili, vendar bi nam to vzelo tekmovalno prednost in tega ne bomo nikoli dovolili,” je dejal Trump.

Norvežanka ga je prijazno podučila, da zelena ekonomija prinaša številne priložnosti za gospodarstvo in posle ter omenila, da Norvežani uvažajo Tesline električne avtomobile iz ZDA. Izrazila je trdno zavezo pariškemu sporazumu in poudarila pomen boja proti podnebnim spremembam.

Trump je dejal, da je bilo podnebje le majhen del njunega pogovora in zagotovil, da se zavzema za čisto vodo in zrak, da zelo čuti do okolja, vendar obenem želi, da so ameriški posli lahko konkurenčni.

Predsednik ZDA je že lani omenil možnost, da bi se bil pripravljen znova pogajati o podnebnemu sporazumu, vendar preostali svet na to ni pripravljen, še posebej ob dejstvu, da gre za predsednika, ki se ne drži že sprejetih dogovorov, kar je dokazal z odstopom od tihomorskega prostotrgovinskega sporazuma, z odstopom od pariškega, z enostranskim priznanjem Jeruzalema za izraelsko prestolnico in z odstopanjem od iranskega jedrskega sporazuma.

Norveškega novinarja je zanimalo, kaj je mislil ameriški general med obiskom ameriških vojakov na Norveškem, ko je dejal, da se pripravlja velika vojna. Trump je v šali odgovoril, da general, kot kaže, ve nekaj več od njega in zanikal, da bi kje kuhal vojno, na primer s Severno Korejo.

Večji del novinarske konference je po uvodnih pohvala na račun ene in druge države ter trdnosti odnosov minil v znamenju ameriške notranje politike. Trump je uvodoma zanikal trditve Bele hiše, da so blizu dogovora o imigracijski reformi, ko je zagotovil, da brez zidu na meji z Mehiko ne bo rešitve. Za demokrate to ni sprejemljivo.

Trump je lani zagotovil, da je pripravljen na zaslišanje v preiskavi ruske afere posebnega tožilca Roberta Muellerja, tokrat pa je menil, da za kaj takšnega ni nobene potrebe, ker vsi vedo, da ni bilo nobenega sodelovanja med njegovo kampanjo in Rusi.

V ZDA ugibajo kdaj in kako bo Mueller zaslišal Trumpa, predsednikove zaveznike pa je strah, da se bo pod prisego zagovoril ali ujel na laži in mu to zaradi tega odsvetujejo.

Na novinarski konferenci je velikokrat ponovil, da ni bilo sodelovanja, da to vsi vedo, potem je dejal, da je bilo sodelovanje, ampak med demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton in Rusi.

Solbergova je vse to prenesla z nasmehom in mnenjem, da so takšne zadeve notranja stvar posameznih držav. Dodala je le, da je bilo veliko tujega vpletanja v volitve v Evropi, pri čemer ni omenila Rusije, zagotovila pa je, da so volitve na Norveškem minile brez tega.

Solbergova je prva tuja voditeljica, ki jo je Trump sprejel v letošnjem letu, predsednikovi kritiki pa trdijo, da gre za del kampanje gašenja požara po knjigi Ogenj in bes, v kateri avtor Michael Wolff navaja Trumpove sodelavce, ki menijo, da ni kos položaju. V to kampanjo naj bi sodil tudi torkov sestanek s kongresnimi voditelji in Trumpom o imigracijski reformi, ki je skoraj celo uro potekal v neposrednem prenosu.