Trump je 8. marca uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija. Iz ukrepa je začasno izvzel EU, Kanado, Mehiko, Avstralijo, Argentino in Brazilijo.

Bela hiša je sporočila, da se je Trumpova vlada medtem dogovorila o zmanjšanju uvoza jekla iz Južne Koreje, z Argentino, Avstralijo in Brazilijo pa je prav tako dosegla podoben načelen dogovor.

To najverjetneje pomeni, da višje carine za omenjene države ne bodo veljale, EU, Kanada in Mehika pa bodo morali nadaljevati pogajanja.

Bela hiša je sporočila, da se Trumpova vlada osredotoča na kvote za omejitev uvoza, preprečevanje preprodaje in zaščito nacionalne varnosti.

Trump je ob razglasitvi svojih carin dejal, da je to potrebno zaradi zaščite nacionalne varnost ZDA. Domače proizvajalce je potrebno ohraniti pri življenju za primer, da bo prišlo do vojne in bodo ZDA potrebovale lastne vire jekla in aluminija.

Njegov ukrep je naletel na kritike tudi doma tako pri demokratih kot tudi republikancih, borze pa so padle.

Po valu kritik je Trump ukrep omilil z začasnimi izjemami do 1. maja za EU, Mehiko, Kanado, Avstralijo, Argentino in Brazilijo.

Južna Koreja je vmes sama pristala v zmanjšanje uvoza jekla v ZDA in bo dokončno izvzeta novih carin, ki pa še naprej veljajo na primer za zaveznico Japonsko, kakor tudi Kitajsko in Rusijo ter preostali svet.

Trumpa sta proti carinam pretekli teden v živo v Beli hiši prepričevala francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel, vendar je obdržal karte pod mizo.

Merklova je v nedeljo govorila po telefonu z Macronom in britansko premierko Thereso May. Strinjali so se, da je EU odločena braniti svoje trgovinske interese.

To pomeni uresničitev grožnje, da bo EU v primeru višjih carin na jeklo in aluminij udarila po ZDA z višjimi carinami med drugim na pomarančni sok, brusnice, kavbojke, motorje, tobak in viski. Carinski ukrepi za 3,5 milijarde dolarjev bi prizadeli izvoz iz zveznih držav, kjer podpirajo Trumpa.

Ameriška stran je imela pred torkom na izbiro, da sprejme višje carine ali pa začasno podaljšanje izjem za dodatna pogajanja.

ZDA želijo koncesije s katerimi bi zmanjšale svoj zunanjetrgovinski primanjkljaj. Z EU se pogaja minister za trgovino Wilbur Ross, z vsemi ostalimi “izjemami” pa trgovinski predstavnik Robert Lighthizer.

Američani želijo od EU slišati kakšne omejitve izvoza jekla in aluminija bi bile sprejemljive, kako se bodo evropske države spopadle z viškom proizvodnje in ali bodo podpirale ZDA v sporih pred Svetovno trgovinsko organizacijo.

Po Rossovih besedah so omejitve izvoza nujne, sicer bodo evropske države in druge enostavno nadomestile izpad uvoza iz Kitajske v ZDA. Trumpov cilj je zmanjšanje uvoza jekla in aluminija v ZDA, kar bo za ameriške potrošnike na koncu seveda pomenilo višje cene.

Trgovinska vojna z EU, Kanado in Mehiko je za zdaj spet odložena, kar ZDA omogoča, da se posvetijo pogajanjem s Kitajsko, ki je bila glavni cilj novih carin.

V četrtek in petek bo v Pekingu močna ameriška delegacija v kateri bodo Lighthizer, minister za finance Steven Mnuchin, trumpova svetovalca Peter Navarro in Larry Kudlow ter drugi.

ZDA so naznanile dodatne carine na uvoz iz Kitajske v vrednosti 150 milijard dolarjev, Kitajska pa je napovedala povračilne carine v vrednosti 50 milijard dolarjev.

ZDA od Kitajske zahtevajo tudi, da zmanjša svoj presežek v trgovini med državama, ki je lani znašal 375 milijard dolarjev.