Najprej je v Beli hiši sprejel poslovne voditelje in jim sporočil, da jih čaka velik mejni davek, če bodo proizvodnjo selili iz ZDA v tujino. Obenem pa jim je ponudil korenček v obliki davčnih ugodnosti, če bodo delovna mesta ohranili ali odpirali v ZDA.

Ponovil je obljubo, da bo znižal davke, in sicer za srednji razred med 15 do 25 odstotkov, za 75 odstotkov pa bo črtal številne zvezne regulacije in obenem vztrajal, da varnost na delovnih mestih ali varnost hrane in zdravil ne bo ogrožena.

V skladu s pričakovanji je napovedal umik ZDA od sporazuma o prosti trgovini Azije in Pacifika (TPP), ki so ga sklenile vlade 12 držav območja z namenom oblikovanja trgovinskih pravil kot protiutež vse večjemu vplivu Kitajske.

Ameriški senat je ratifikacijo sporazuma zavrnil že v času predsednika Baracka Obame, proti njemu pa se je poleg Trumpa izrekel tudi nekdanji predsedniški kandidat demokratov Bernard Sanders. “To kar sem sedaj storil je velika stvar za ameriške delavce,” je zagotovil Trump, ko je odstopil od sporazuma, ki niti ne velja.

Hkrati je Trump zamrznil zaposlovanje v javni upravi, ki trenutno šteje več kot dva milijona zaposlenih od katerih jih je 85 odstotkov izven prestolnice Washington. Zamrznitev ne velja za Pentagon in agencije, ki se ukvarjajo z nacionalno varnostjo, kar pomeni za več kot 75 odstotkov javne uprave.

Trump je podobno kot leta 2001 George Bush mlajši podpisal tudi izvršni ukaz o prekinitvi financiranja mednarodnih organizacij, ki po svetu informirajo ali pomagajo ženskam pri splavu. Tako imenovano politiko “Mexico Cityja” je leta 1984 začel Ronald Reagan, Bill Clinton je financiranje obnovil, Bush mlajši ga ukinil, Obama obnovil, Trump pa sedaj spet ukinil.

Trum napoveduje pogajanja s Kanado in Mehiko o spremembah pri sporazumu o prosti trgovini Severne Amerike (Nafta), doslej je že podpisal namero, da bo zdravstvena reforma predsednika Obame ukinjena in nadomeščena z nečim novim, kmalu pa bo napovedal ukrepe oziroma smer ukrepanja na področju priseljevanja in okolja.

Predvolilni obljubi o gradnji zidu na meji z Mehiko, ki ga bo plačala južna soseda se ni odpovedal, več milijonov priseljencev, ki so v ZDA prišli nezakonito kot mladoletniki in jih je Obama zaščitil pred izgonom, pa trenutno trepeta zaradi prihodnosti.