Trump je “najboljši”, ko je pred svojimi podporniki na zborovanjih, ki so bila stalnica prve polovice njegovega prvega mandata. Na svoja zborovanja privabi več ljudi, kot to uspeva kateremukoli od več kot 20 demokratov, ki se potegujejo za nominacijo stranke. Tudi v Orlandu ne bo drugače, saj se je vrsta za vstop v dvorano na zborovanje, ki bo šele nocoj, začela oblikovati že v ponedeljek zjutraj.

“Antropološke” raziskave Trumpovega fenomena so se začele že po njegovi prvi zmagi novembra 2016. Množice novinarjev iščejo odgovor na vprašanje, zakaj ima politik, ki se razglaša za ne-politika, ki ga vztrajno lovijo pri laganju, proti kateremu poteka skoraj 20 preiskav, ki je zamajal temelje svetovne trgovine, ki je nesramen in žaljiv, še naprej jekleno podporo velike večine republikancev.

Odgovor je morda trdno gospodarstvo z rastjo zaposlovanja in plač, kar je bilo doslej v sodobni politični zgodovini ZDA zadosten razlog za ponovno izvolitev. Ankete potrjujejo, da je velika večina volivcev optimistična glede gospodarskega stanja, kar pa se ne kaže v Trumpovih številkah javne podpore. Od vseh anket mu le dnevna anketa inštituta Rassmusen občasno pokaže več kot 50-odstotno podporo, v vseh drugih pa se ne more prebiti veliko čez 40 odstotkov.

Trump je leta 2016 kampanjo gradil sproti, tokrat pa je tako kot Hillary Clinton leta 2016 v vlogi favorita. Za seboj ima celoten aparat republikanske stranke in strokovno podkovano ekipo za ponovno izvolitev 3. novembra 2020. Kljub temu se kampanja še išče tako glede soočanja z morebitnim demokratskim nasprotnikom kot tudi glede iskanja gesla.

Če bo nasprotnik Bernie Sanders ali Elizabeth Warren, bo Trump nastopal v vlogi branika kapitalizma pred socializmom. Če bo to Joseph Biden, je malce bolj zapleteno, ker Američani nekdanjega podpredsednika ZDA ne vidijo kot levičarja. Vrsta anket tik pred uradno razglasitvijo kampanje Trumpu kaže velik zaostanek za Bidnom in tudi nekaterimi drugimi možnimi demokratskimi kandidati. Trump bo kljub temu napel vse sile za zmago.