Trump je obiskal Kalifornijo obiskal prvič po zadnjem velikem izbruhu požarov v naravi sredi avgusta, ki so doslej tam ter v Oregonu in državi Washington požgali 1,6 milijona hektarjev površin in zahtevali 35 življenj. Samo v Kaliforniji naj bi škoda znašala že 13 milijard dolarjev.
Trumpa je nedaleč od Sacramenta v nekdanjem oporišču letalskih sil, ki ga sedaj uporabljajo gasilci sprejel guverner Kalifornije demokrat Gavin Newsom skupaj z drugimi državnimi uradniki. Newsom je Trumpa prijazno opozarjal na problem podnebnih sprememb, vendar pa je Trump to zavrnil in za požare spet okrivil slabo čiščenje gozdnih površin.
Newsom ga je potem spomnil, da je 57 odstotkov gozdnih površin Kalifornije v lasti zvezne vlade, le trije odstotki pa v lasti države Kalifornije. Bolj zanimivo pa je bilo, ko je sekretar za naravne vire Kalifornije Wade Crowfoot Trumpa pozval, naj vendarle prizna podnebne spremembe in kaj to pomeni za gozdove. Trump pa mu je odgovoril: “Kmalu se bo začelo hladiti, boš videl”.
Crowfoot je potem dejal, da si želi, da bi se s tem strinjala tudi znanost, Trump pa je odvrnil, da znanost tega ne ve. Trump je že leta 2015 dejal, da ne verjame v segrevanje ozračja, redno napada zelene pobude demokratske stranke in trdi, da bo njihova politika ukinila krave, letala in ljudi.
Podnebni znanstveniki trdijo, da je naraščanje temperatur in pogostejše suše v Kaliforniji ter tradicionalne jesenske sezone požarov v naravi podaljšalo na praktično vse leto. Kalifornija je v zadnjih treh letih doživela pet največjih požarov v svoji zgodovini. Med njimi požar Paradise, ki je leta 2018 zahteval 85 življenj in uničil mesto Paradise v Sierra Nevadi. Trump je v ponedeljek odlikoval sedem pilotov vojaških letal, ki so takrat reševali civiliste.
Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je medtem v ponedeljek Trumpa označil za “podnebnega piromana” in menil, da ZDA v današnjem času potrebujejo drugačno vodstvo. “To je še ena kriza, kjer ne sprejema nobene odgovornosti in če dobi nov mandat potem ne smemo biti presenečeni, ko bo še več Amerike v ognju,” je v Delawaru dejal Biden.
Predstavil je svoj 2000 milijard dolarjev vreden podnebni načrt, ki predvideva več vlaganj v čisto energijo in konec izpustov toplogrednih plinov iz elektrarn v ZDA do leta 2035. Podnebni aktivisti sicer tudi Bidna kritizirajo, da ne gre dovolj daleč in išče politično sredino.
Biden je kasneje napovedal, da bo kot predsednik dvignil minimalno plačo na zvezni ravni na 15 dolarjev na uro, razširil dostop do zdravstva, zagotovil pomoč pri otroški negi in varstvu ter druge programe.
Trump je kampanjo po Kaliforniji nadaljeval v Arizoni, kjer je imel še eno zborovanje v posmeh državnim uredbam proti pandemiji koronavirusa kot v soboto in nedeljo v Nevadi. Tudi v Arizoni je prepričeval volivce latinsko-ameriškega izvora, da bo Biden uničil ekonomijo in jih spominjal kako nizko stopnjo brezposelnosti so imeli pred izbruhom pandemije.
