Trump je v petek prvič ugibal, da je nekje slišal, da bi naj FBI nadziral njegovo kampanjo s pomočjo ovaduha ali vohuna, ki je nadziral zadeve in poročal naprej. Giuliani je potem isti dan za CNN dejal, da ne ve, ali je to res, in da tudi Trump ne ve, ali je to res.

V nedeljo je potem predsednik tvitnil zahtevo za preiskavo, ali sta FBI in pravosodno ministrstvo v njegovo kampanjo vrinila agenta ali jo nadzirala za politične namene. Trump zahteva, da se razišče, ali je to zahteval nekdo iz vlade predsednika Baracka Obame.

Trump je znan po bombastičnih obtožbah, ki se sčasoma izpraznijo in poniknejo. Po volitvah je na primer trdil, da je več milijonov ljudi nezakonito volilo demokratko Hillary Clinton, ki je na volitvah dobila tri milijone glasov več od Trumpa.

Ker ga ni nihče jemal resno, je ustanovil preiskovalno komisijo, ki pa je kmalu poniknila, saj so zvezne države odklonile sodelovanje pri iskanju neobstoječega problema. V ZDA se je namreč za volitve potrebno registrirati, kar lahko stori le državljan.

Trump je dolgo časa vztrajno ponavljal obtožbo, da je predsednik ZDA Barack Obama naročil prisluškovanje v njegovi newyorški stolpnici, vendar je moralo tudi njegovo pravosodno ministrstvo septembra lani priznati, da na tej kosti ni nič mesa.

Trump in Giuliani trenutno vodita intenzivno javno kampanjo proti preiskavi ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016. Vodi jo posebni tožilec Robert Mueller, ki preiskuje tudi Trumpovo oviranje pravosodja in kazniva dejanja, na katera naleti med preiskavo ruske afere.

Med drugim je našel veliko materiala pri Trumpovem odvetniku Michaelu Cohenu, kar je predal newyorškim zveznim tožilcem, ki vodijo posebno preiskavo. Zaradi nje je med drugim postalo jasno, da je Trump aprila lagal novinarjem, ko je zanikal, da bi kaj vedel o tem, da je Cohen plačal denar za molk o spolnem razmerju s pornografsko igralko.

Mueller se je doslej na tovrstne javne pritiske požvižgal oziroma ni z ničimer pokazal, da jih je sploh registriral, kaj šele, da bi jih upošteval. Giuliani redno prihaja na dan z opisi pogovorov z Muellerjem, ki naj bi želel v okviru preiskave zaslišati tudi Trumpa.

Predsednikovi odvetniki si tega ne želijo, ker jih je strah, da se bo spet kje kaj zlagal in to bi imelo potem resne posledice, ne pa kot na primer laganje javnosti preko medijev. To po televizijah nehote priznavajo tudi predsednikovi podporniki in sodelavci. Giuliani je v nedeljo povedal, da mu je Mueller dejal, da bo preiskavo končal do 1. septembra, če ne bo težav pri zaslišanju Trumpa.

Taktika je sedaj usmerjena v blatenje FBI in preiskovalcev, kar Trumpu pomaga pri utrjevanju podpore pri njegovi bazi. Nadaljuje se tudi ponavljanje trditve, da je preiskava nepotrebna, ker ni šel v španovijo z Rusi in je vse skupaj delo Obame, Clintonove in demokratov, ki ne znajo prenesti poraza. Trump zdaj trdi še, da je preiskava namenjena škodovanju republikanskim kandidatom pred kongresnimi volitvami v novembru.

Demokratski kongresnik iz Kalifornije Adam Schiff je glede zahteve po preiskavi domnevnega vohuna v kampanji sporočil, da gre “spet za eno od Trumpovih neumnosti”, ki po kongresnikovem prepričanju hkrati predstavlja še zlorabo pooblastil, v bistvu pa gre za poskus odvračanja pozornosti od naraščajočega kupa predsednikovih pravosodnih težav.

Tem se je v soboto v New York Timesu pridružila še novica, da Mueller ne preiskuje le ruske pomoči Trumpovi kampanji proti Clintonovi, ampak se je predsednikov sin leta 2016 pred volitvami razen z Rusi srečal še z odposlanci vladarjev Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov.

Trump mlajši je javno priznal, da je šel na srečanje z Rusi, da dobi negativne informacije o Clintonovi. Preiskava bo pokazala, o čem se je pogovarjal z Arabci, Mueller pa preiskuje tudi druge tuje naveze, med drugim menda tudi izraelsko.