Trump je v torek sporočil, da bo na položaj ministrice za transport imenoval 63-letno Elaine Chao, ki je poročena z vodjem senatne večine Mitchem McConnellom iz Kentuckyja. Chaova je po rodu s Tajvana, v vladi Georga Busha mlajšega pa je zasedala položaj ministrice za delo kot sploh prva ministrica azijskega rodu v zgodovini ZDA.
Pred njo si je za položaj ministra za zdravstvo izbral republikanskega kongresnika iz Georgie Toma Prica, ki je eden najbolj odločnih nasprotnikov zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame. Nekdanji ortoped želi prav tako privatizirati sistem zdravstvenega zavarovanja za starejše medicare. Trump je med kampanjo obljubljal, da se tega, kot tudi zveznih pokojnin, ne bo dotikal.
Za okoli 57 milijonov Američanov, ki bi jih ogrozila privatizacija sistema, ki zelo dobro deluje, čeprav je drag, se je v torek zavzel senator Bernard Sanders, ki je Trumpa obtožil hinavščine.
Trump na vprašanja glede različnih stališč med njim in kandidatom za ministra ni komentiral. Nobenega dvoma pa ni, da bo zdravstvena reforma Obame ukinjena oziroma spremenjena in 12 milijonov ljudi, ki se je z njo zavarovalo, ne ve, kaj jih čaka, ker republikanci alternative še nimajo.
Ameriški mediji poročajo, da bo Trump danes na položaj ministra za finance predlagal nekdanjega bankirja pri Goldman Sachsu in upravitelja hedge sklada Stevena Mnuchina, ki je bil finančni šef njegove predsedniške kampanje.
Po Henryju Paulsonu in Robertu Rubinu bo Mnuchin, ki je tudi hollywoodski producent, že tretji finančni minister iz Goldman Sachsa. To je banka, ki jo je Trump med kampanjo kritiziral, ker je plačala demokratki Hillary Clinton za govore.
Mnuchin velja za sposobnega in pametnega finančnika. Za razliko od Trumpa doslej ni bil tako oster proti finančnim reformam, ki jih je kongres sprejel leta 2010 za zavarovanje sistema pred novo krizo, ki bi jo povzročil Wall Street. Mnuchin se je doslej zavzemal za spremembe zakonodaje, ki ima po njegovem mnenju dobre in slabe plati.
Prav tako danes naj bi Trump imenoval tudi ministra za trgovino, 79-letnega poslovneža Wilbura Rossa, ki ima izkušnje z oživljanjem propadlih podjetij. Pred leti je zlepil skupaj nekaj propadlih ameriških jeklarskih podjetij kot je Bethlehem Steel in jih združil v International Steel Group, ki jo je prodal za 4,5 milijarde dolarjev.
V torek se je srečal tudi s predsednikom senatnega odbora za mednarodne odnose Bobom Corkerjem iz Tennesseeja, ki se poteguje za položaj državnega sekretarja. Corker je po srečanju dejal, da bi moral položaj dobiti nekdo, za katerega se bo vedelo, da govori za predsednika.
To je letelo na Romneyja, s katerim se je Trump sestal kasneje na pogovoru za isti položaj. Romney in Trump sta se ostro napadala v času kampanje, nekdanjega republikanskega predsedniškega kandidata pa naj bi porival naprej novoizvoljeni podpredsednik ZDA Mike Pence. V igri za položaj naj bi bil tudi nekdanji direktor Cie David Petraeus.
Senatni demokrati so medtem predlagali resolucijo z zahtevo, da se Trump povsem loči od svojega premoženja v izogib konfliktu interesov. Demokrati pravijo, da morajo Američani vedeti, da predsednik sprejema odločitve v javno korist ne pa v svojo.
Trump je potem tvitnil, da bi bilo potrebno tiste, ki sežigajo ameriško zastavo, poslati v zapor ali jim odvzeti državljanstvo in ameriške televizije so se zapodile v razglabljanje o neprimernosti takšne izjave. Sežiganje zastave velja za ustavno zagotovljeno pravico, ki jo je zagovarjal nihče drug kot sodniški idol republikancev pokojni Antonin Scalia.
Trump ni pojasnil, kaj je bil povod za sporočilo, ki ga ne gre jemati resno, vendar pa njegovi kritiki v ZDA opozarjajo, da gre za vzorec delovanja z metanjem megle, ko beseda nanese na Trumpove poslovne interese.
Trump in Pence bosta v četrtek obiskala ameriško zvezno državo Ohio v znak hvaležnosti za zmago na volitvah in tudi Indiano, kjer sta si zagotovila nadaljnjo podporo najmanj 1000 volivcev. Proizvajalec klimatskih naprav Carrier je sporočil, da toliko delovnih mest ne bo selil v Mehiko, ker je dosegel dogovor s Trumpom, da jih ohrani v Indiani. Podrobnosti bodo znane v četrtek.
Predsedniška kandidatka zelenih Jill Stein pa je v torek plačala 3,5 milijona dolarjev za ponovno preštevanje volilnih glasov v Wisconsinu, kjer je Trump zmagal pred Clintonovo za 22.000 ali manj kot odstotek glasov. Steinova namerava storiti enako tudi v Pensilvaniji in Michiganu.