Trump se je na Floridi med drugim zahvalil guvernerju Ricku Scottu za podporo pred volitvami. Zaradi tega je boljši prijatelj kot sicer, ker kasnejša podpora ne pomeni toliko. Z vojaki se je pogovarjal o nogometu, mimogrede pa je izrazil tudi podporo zvezi Nato.

Trump v svojem govoru tokrat ni udaril po ameriškem sodnem sistemu in sodnikih, ki se ne strinjajo z njegovimi odločitvami. To je storil zjutraj na Twitterju, ko je vztrajal, da je teroristična grožnja resna. “Poglejte samo, kaj se dogaja po Evropi in Bližnjem vzhodu. Sodišča morajo ukrepati,” je tvitnil.

Njegov tiskovni predstavnik Sean Spicer je medijem kasneje skušal razložiti, da Trump ni dejal, da se o napadih ne poroča, ampak da se ne poroča dovolj. Mediji menda pretiravajo s poročanjem o protestih proti Trumpu, zanemarjajo pa teroristične napade. V podkrepitev mnenja je Bela hiša potem objavila seznam 78 napadov v Evropi, o katerih se je premalo poročalo. Med drugim o napadu s tovornjakom v Nici in drugih podobnih.

Razlog za Trumpov napad na nepoštene medije je seveda poskus vplivanja na javno mnenje, potem ko mu je sodnik v Seattlu v petek razveljavil ukaz o prepovedi vstopa v ZDA za državljane sedmih muslimanskih držav in begunce. Pravosodno ministrstvo je od prizivnega sodišča v San Franciscu zahtevalo, naj sodnikov ukaz zamrzne, dokler ne bo odločalo o njem.

Najbolj liberalno prizivno sodišče v ZDA je to zavrnilo, sodna odločitev je obveljala in s tem je vsaj začasno konec nočne more za zakonite priseljence in imetnike veljavnih viz iz Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna. State Department in ministrstvo za domovinsko varnost nista oklevala pri upoštevanju sodnikovega ukaza.

Pravosodno ministrstvo ZDA je v ponedeljek na prizivnem sodišču vložilo uradno pritožbo s trditvijo, da je sodnik James Robart nepravilno posegel v Trumpovo pristojnost, da v imenu nacionalne varnosti kadarkoli prepove vstop kateremkoli tujcu v ZDA. Trump naj bi le želel zaščititi nacionalno varnost in državljane.

Pravniki držav Washington in Minnesota nasprotno trdijo, da je Trumpov ukaz neustaven, da po nepotrebnem in samovoljno povzroča kaos, ločuje družine, ovira poslovanje in še kaj. Trdijo, da gre v bistvu za prepoved vstopa muslimanov v ZDA, kar argumentira s prejšnjimi Trumpovimi izjavami, da bo uvedel takšno prepoved.

Nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani je celo neprevidno izstrelil na televiziji, da ga je Trump prosil, naj mu pripravi prepoved vstopa muslimanom, ki bo vzdržala sodno presojo, in Giuliani mu je svetoval, naj to obarva v nacionalno varnost.

Trumpovo pravosodno ministrstvo bo v San Franciscu najverjetneje že danes dobilo odgovor, v vsakem primeru pa bo zadeva šla naprej na vrhovno sodišče, kjer je razmerje moči med konservativnimi in liberalnimi sodniki štiri proti štiri.

Ta ideološka delitev v tem primeru niti ni tako pomembna, saj so prav konservativni sodniki doslej skoraj dosledno odločali proti prevelikim pooblastilom zvezne vlade. Vsaj v času demokratskega predsednika Baracka Obame.

Trump je s svojim ukazom izzval proteste in poplavo tožb. Proti prepovedi vstopa v ZDA so se izrekla številna podjetja in člani nekdanjih administracij, ki so prepričani, da ukaz koristi Islamski državi in drugim teroristom. Novačenje skrajnežev za napade bo sedaj menda lažje.