“V teku je že nadgradnja, da bi na naši večnamenski bojni ladji Triglav namestili tudi brezpilotno letalo. S tem se za precej poveča elektronski vizualni domet ladje,” je ministrica povedala na sedežu podjetja, ki ga je obiskala v okviru vladnega obiska na Goriškem.

Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska sta na razpisu za nabavo brezpilotnih letalnikov kot najboljšega ponudnika izbrala ajdovski C-Astral. Ta bo dobavil štiri brezpilotne sisteme, v vsakem so po trije letalniki. Vojska dva sistema že uporablja.

Direktor C-Astrala Uroš Kravos dodaja, da jim projekt s slovensko vojsko prinaša odlično referenco, tudi v luči dejstva, da je Slovenija članica zveze Nato in da je prisotna na različnih misijah in vojaških vajah. Poleg tega to pomeni priložnost za testiranje opreme v realnih situacijah.

“Skupaj pridobivamo izkušnje in nadgrajujemo sistem, da postaja čedalje bolj robusten in odporen za vsa oblike delovanja,” je dejal Kravos.

Za ministrstvo je sodelovanje z razvojno naravnanimi podjetji pomembno tudi z vidika, da bo tako lahko Slovenija v prihodnosti konkurirala tudi na razpisih v okviru evropske obrambne agencije. V ta namen je ministrstvo za obrambo že razpisalo določena razvojna sredstva.

Na sestanku z delegacijo obrambnega ministrstva sta sodelovala tudi ajdovski župan Tadej Beočanin in poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Ajdovščina Igor Benko, ki sta med drugim izpostavila izkušnje in težave pri uporabi brezpilotnih letalnikov za potrebe zaščite in reševanja, denimo v primeru požarov ali iskanja pogrešanih.

Na ministrstvu se po besedah Katičeve zavedajo te problematike na področju regulative. Tudi zato bodo tudi sklicali sestanek z upravo za zaščito in reševanje, ministrstvom za infrastrukturo, agencijo za civilno letalstvo in slovensko vojsko.

Na sestanku naj bi proučili, kje so problemi in kaj je treba spremeniti s ciljem, da bi se brezpilotne sisteme čim bolj uporabljalo v praksi, “saj lahko bistveno pripomorejo k hitrejšemu reševanju tako človeških življenj kot tudi pri zaščiti premoženja”.

Podjetje za razvoj brezpilotnih sistemov C-Astral s sedežem v Ajdovščini je bilo ustanovljeno leta 2007. Danes ima 27 zaposlenih, v letu 2016 je ustvarilo 3,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, za letos jih načrtujejo že okrog pet milijonov evrov.

“Trg intenzivno raste, vsak dan se pojavljajo nova povpraševanja,” poudarja Kravos in obenem dodaja, da imajo zato velike potrebe po zaposlovanju inženirskega kadra.

Direktor se je dotaknil tudi problematike evropskih in slovenskih razpisov, na katerih niso bili najbolj uspešni. Po njegovem mnenju temu morda botruje tudi to, da ocenjevalci niti še ne razumejo dovolj, kaj vse brezpilotni sistemi prinašajo.

Brezpilotne letalnike je na primer ob sodelovanju vojske že preizkusil tudi Zavod za gozdove, in sicer pri ocenjevanju razširjenosti podlubnika v slovenskih gozdovih. Z letali poskušajo okužena območja odkriti iz zraka, s čimer bi v primerjavi z identifikacijo s tal prihranili veliko časa.

C-Astral sicer svoje brezpilotne sisteme dobavlja po celem svetu. Kravos je med referencami naštel med drugim italijansko in filipinsko vojsko, indonezijsko policijo in ciprsko obalno stražo.