Nepravilnosti pri izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost na fakultetah je po inšpektoratu za javni sektor ugotovila še protikorupcijska komisija. Ta je pod drobnogled vzela tudi kabinete predsednika vlade in ministrov ter porabo javnega denarja v ta namen v 11 mestnih občinah. Čeprav so bile največje kršiteljice fakultete ljubljanske univerze, so preiskovalci KPK v več primerih ugotovili, da kriteriji, ki bi imeli zakonsko podlago, za izplačevanje dodatka ne obstajajo, je danes na tiskovni konferenci poudaril predsednik KPK Boris Štefanec. Fakultete ljubljanske univerze, pod drobnogled so vzeli devet fakultet kršiteljic, so dodatke izplačevale zelo različno, razlog za odrejanje je bil vsebinsko posplošen in ni vseboval konkretnega dela ali nalog, pogosto tudi ni bil viden čas stalne pripravljenosti, torej pogosto ni bilo razvidno, čemu je dodatek služil in zakaj so ga podeljevali. Ekonomska fakulteta v Ljubljani, ki je od leta 2011 do konca 2015 izplačala za 679 tisoč evrov dodatkov, je med drugim kot razlog zapisala nemoteno in pravočasno zagotavljanje dejavnosti fakultete. Čas stalne pripravljenosti je bil v veliko primerih določen za celo koledarsko leto, za celi mandat dekana ali celo za nedoločen čas do preklica. S tem pa je bila zaposlenim kršena tudi pravica do počitka od dela, razlaga Peter Premrl s KPK. Dodatek za stalno pripravljenost so fakultete izplačale od ur rednega dela, ki so ga delavci opravili v posameznem mesecu, ne pa od časa dejanskega opravljanja stalne pripravljenosti. Dekani, ki so sami sebi odrejali dodatek, za to niso imeli ustreznega soglasja rektorja, so podobno kot na ministrstvu za javno upravo ugotovili na KPK. V kabinetu predsednika vlade in ministrskih kabinetih so si v preučevanem obdobju med 2011 in 2015 izplačali za dobrih 219 tisoč evrov dodatkov, so pa tudi pri njih prav tako ugotovili, da bi v nekaterih primerih lahko prišlo do kršitve pravice do počitka, prav tako pa so opozorili, da enako kot pri fakultetah dodatek za