Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in tudi v Evropi. Po podatkih na spletnih straneh Onkološkega inštituta Ljubljana obolevnost za rakom prostate pri nas in v svetu raste. Nevarnostni dejavniki za nastanek bolezni so starost, rasa in dednost. Petina bolnikov ima družinsko obremenitev.
Medicinska stroka pojasnjuje, da rak prostate raste počasi. Od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine od devet do 17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih od pet do sedem let. Bolniki so pri začetni obliki raka navadno brez težav. Težave z uriniranjem so pri začetnih tumorjih praviloma posledica povečanja prostate.
Natančna anamneza o bolnikovih težavah in klinični pregled sta osnova diagnostike. Pri kliničnem pregledu ima poseben pomen digitorektalni pregled, ki je najpreprostejši in najcenejši diagnostični pregled za odkrivanje raka prostate. Zdravljenje bolnikov z lokalno omejenim rakom je lahko kirurško (prostatektomija), z obsevanjem, hormonsko ali s kombinacijo naštetih metod.
Zdravnik se lahko odloči tudi samo za spremljanje bolnika in ukrepanje ob spremembah. Le prostatektomija in obsevanje nudita možnost ozdravitve. Zdravljenje bolnikov z razširjeno obliko raka prostate pa je lahko hormonsko, s kemoterapijo ali bisfosfonati.
Tako Društvo uroloških bolnikov Slovenije kot medicinska stroka tudi v povezavi z obolevnostjo za rakom prostate opozarjata na nedopustno dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu, ki imajo lahko po besedah zdravnika Boruta Gubine katastrofalne posledice zlasti za rakave bolnike.
Skrajševanje čakalnih vrst je zato prvo na seznamu nalog, ki si jih je zadalo društvo. Predstojnik oddelka za urologijo ljubljanske kirurške klinike Tomaž Smrkolj je na nedavni novinarski konferenci izpostavil, da se čakalne vrste za bolnike z malignimi obolenji, kot je rak na prostati, vendarle skrajšujejo.
Predsednik nacionalnega združenja urologov Dejan Bratuš je tedaj pojasnil, da je v Sloveniji urologov še vedno “absolutno premalo”, se pa stanje vendarle nekoliko izboljšuje. Ob tem je predsednik društva Franc Hočevar postregel s podatkom, da bi v državi rabili najmanj okoli 100 urologov, a jih je je le nekaj več kot 50.
Gubina pa je ob najavi letošnjega Movembra še poudaril, da je diagnoza raka izrazita in odločilna prelomnica v življenju posameznika. Po njegovih besedah takšen bolnik potrebuje pozorne sogovornike, med katerimi je tudi zdravnik. Želja bolnika je, da ga skozi celotno zdravljenje obravnava vedno isti zdravnik.
Gibanje Movember je sicer mednarodno gibanje za ozaveščanje moških o zdravju in boleznih, ki prizadene predvsem moško populacijo, kot je denimo rak na prostati, je povedal Martin Šala iz slovenskega dela gibanja. Movember se je začel leta 2003 v Avstraliji in je hitro prerasel v svetovno gibanje, saj je v njem registriranih več kot pet milijonov ljudi.
