Navedena omejitev se je v praksi pokazala za problematično, predvsem v primerih naknadnih vpisov rojstev dvojnih državljanov, ki so v evidence tujih držav vpisani z imenom oziroma priimkom, ki vsebuje več kot dve besedi ali nedeljivi celoti, zaradi česar so bili pri vpisu rojstva v matični register Republike Slovenije primorani dati izjavo za pravni promet in izbirati med besedami v tujini določenega osebnega imena.
Predlog hkrati dopušča tudi možnost uporabe črke v osebnem imenu in okrajšave imena in priimka v pravnem prometu.
Predlog novele zakona omogoča tudi spremembo imena posameznikom s poslovno sposobnostjo pred polnoletnostjo, ne dovoljuje spremembe imena pogojno obsojenim storilcem kaznivega dejanja, ki so na preizkusni dobi in natančneje določa pogoje, ob katerih soglasje drugega starša ni potrebno pri spremembi imena za mladoletnika.
Vlada prav tako predlaga podaljšanje roka za spremembo priimka po razvezi ali razveljaviti zakonske oziroma partnerske zveze s šestih mesecev na eno leto. Trenutni rok se je v praksi izkazal za prekratkega, posebej v primerih razvez zakonskih zvez iz tujine.
Veljavni zakon spremembo osebnega imena dovoljuje samo polnoletnim posameznikom. Po predlaganem zakonu bi v primerih, ko posameznik s sklenitvijo zakonske zveze ali starševstvom na podlagi sodbe sodišča pridobi popolno poslovno sposobnost pred polnoletnostjo, omogočal vložitev prošnje za spremembo osebnega imena.
Sprememba osebnega imena se po veljavnem zakonu ne dovoli državljanu, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler kazen ni izvršena ali dokler trajajo pravne posledice obsodbe. Ker v praksi prihaja do različnih razlag, ali se sprememba osebnega imena dovoli posamezniku, za katerega teče preizkusna doba, predlog zakona določa, da tudi preizkusna doba pomeni zadržek za spremembo osebnega imena.
Trenutni zakon določa, da sporazum staršev ali soglasje drugega roditelja pri spremembi osebnega imena mladoletnemu otroku ni potrebno, če njegovega prebivališča ni mogoče ugotoviti oziroma če mu je bila odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica. Zaradi problematike razlaganja vsebine zakona v primerih, v katerih soglasja drugega od staršev ni mogoče zahtevati, predlog zakona natančneje določa pogoje, ob katerih soglasje drugega od staršev ni potrebno. Obenem zajema tudi primere, v katerih eden od staršev iz utemeljenih razlogov ne more izvrševati starševske skrbi – na primer, da je v komi.
Predlog zakona se neposredno usklajuje z zakonom o partnerski zvezi. Ta uvaja nov institut življenjske skupnosti istospolnih partnerjev, ki je enakovreden zakonski zvezi. Zakon se prilagaja tudi novi ureditvi družinskega zakonika, ki bo v uporabi od 15. aprila dalje, roditeljsko pravico nadomešča s starševsko skrbjo.
