Glede na podatke, ki jih navaja avstrijska tiskovna agencija APA, bo 48 odstotkov od 18.287 zdravnikov, ki imajo ordinacijo, v desetih letih doseglo upokojitveno starost. Od 7099 zdravnikov, ki imajo pogodbo z zavarovalnicami, pa se jih bo v tem obdobju upokojilo kar 55 odstotkov.

Devetintrideset odstotkov družinskih zdravnikov je starejših od 60 let, le osem odstotkov pa jih je mlajših od 45 let. Tudi pri sosedih imajo že sedaj veliko občin, kjer ni družinskega zdravnika oz. kjer so čakalne vrste za družinskega zdravnika ali zdravnika specialista dolge.

Vodja raziskovalnega inštituta za svobodne poklice pri dunajski Ekonomski univerzi Leo Chini je ob teh podatkih izpostavil, da bo v splošni medicini zavladalo izjemno pomanjkanje, če se ne bo ukrepalo.

Po njegovih besedah je trenutno Avstrija s 30.000 polno zaposlenimi zdravniki dobro preskrbljena, a do leta 2030 jih bo zaradi vala upokojevanja izgubila med 30 in 40 odstotkov. V določenih specializacijah, kot je na primer pediatrija, ni podmladka, prebivalstvo pa medtem narašča in se stara, s čimer naraščajo tudi njegove potrebe.

Florian Stigler z medicinske fakultete v Gradcu je medtem opozoril na dejstvo, da že sedaj narašča število nezasedenih ordinacij družinske medicine, medtem ko je bilo še pred časom povpraševanje po njih preveliko. Nezasedenih mest družinskih zdravnikov je 87 – to sicer predstavlja le 2,3 odstotka vseh, a pomeni tudi, da je dejansko brez zdravniške oskrbe 200.000 ljudi.

Kakšne so razmere brez družinskega zdravnika, je opisala županja mesta St. Valentin v Spodnji Avstriji Kerstin Suchan-Mayr. Zdravnik v občini, ki je prej skrbel za 2300 pacientov, mora zdaj skrbeti za 3200 pacientov, kar pomeni do 120 dnevno. Pri tem morajo bolniki občasno na zdravnika čakati kar na ulici, saj je njegova ordinacija premajhna za vse.

Zbrani na srečanju so se strinjali, da rešitev ni le v tem, da se izobrazi več zdravnikov. Dejansko naj bi namreč pri sosedih imeli dovolj zdravnikov, trenutno skoraj 45.000. A družinskih zdravnikov je manj kot 4000 in njihovo število je vse od 60. let minulega stoletja ostalo praktično enako, če se to primerja s številom vseh zdravnikov, ki je od leta 1970 naraslo za 262 odstotkov.

Poklic družinskega zdravnika bi morali narediti privlačnejši, z več prakse med študijem, več podpore pri odpiranju ambulante, razbremenitvami, na primer z negovalnim osebjem, in boljšimi delovnimi razmerami, še meni avstrijska stroka.