Na ribnikih na Pragerskem so od 30. decembra lani do 1. januarja letos poginili trije labodi grbci, so v sporočilu za javnost pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Nacionalni veterinarski inštitut je v odvzetih vzorcih potrdil prisotnost virusa ptičje gripe H5N8.

Inštitut je upravo za varno hrano o tej ugotovitvi obvestil danes dopoldne. Preiskave za določitev stopnje patogenosti še potekajo. Kot so na upravi za varno hrano pojasnili na današnji novinarski konferenci, bi prve rezultate lahko prejeli že v četrtek.

“Čeprav je visokopatogen virus aviarne influence podtipa H5N8 zelo patogen za ptice, po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) predstavlja zelo nizko tveganje za ljudi,” zagotavljajo na upravi za varno hrano. Kot je poudarila Maja Sočan z Inštituta za varovanje zdravja, ljudje nimamo receptorjev za ta virus v takšni obliki, zato se z njim ne moremo okužiti.

Do sedaj so visokopatogene podtipe ptičje gripe H5N8 potrdili na Madžarskem, Poljskem, Hrvaškem, v Švici, Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Danskem, Švedskem, Finskem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini, Romuniji, Srbiji, Grčiji, Veliki Britaniji, Bolgariji, na Slovaškem in na Irskem.

Švica in Irska imata primere le pri prostoživečih pticah, ostale države pa tudi pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu. Nizozemska in Italija sta pri prostoživečih pticah potrdili tudi visokopatogen podtip ptičje gripe H5N5.

Največje tveganje za prenos bolezni na perutnino in ptice v ujetništvu sicer predstavlja neposreden stik z okuženo živaljo in z virusi kontaminirano krmo in vodo. Prenos je možen tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik z okuženim materialom, kot so poginjene ptice ter izločki prostoživečih ptic. Dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov je zato temelj za preprečevanje vnosa ptičje gripe v rejo.

Tako se je že sestalo državno središče za nadzor bolezni in sprejelo sklep, da se na območjih območnih uradov Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto perutnino in ptice v ujetništvu zadržuje v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Vodni perutnini je dovoljeno omogočiti dostop do vode, vendar je treba preprečiti stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Prav tako je perutnino in ptice v ujetništvu potrebno krmiti in napajati v zaprtih oziroma pokritih prostorih.

Tudi na preostalem ozemlju Slovenije je priporočljivo zadrževanje perutnine oziroma krmljenje in napajanje v zaprtih prostorih. Prav tako ni dovoljeno krmljenje prostoživečih vodnih ptic. S tem ukrepom se namreč zmanjša nepotrebno koncentriranje ptic in virusov ptičje gripe na posameznih mestih in možnost prenosa virusa na perutnino in ptice v ujetništvu s prostoživečih vodnih ptic preko kontaminirane obutve in obleke.

Generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je napovedal, da bodo pristojne inšpekcijske službe nadzirale izvajanje sprejetih ukrepov.

Uprava za varno hrano ljudi poziva, naj v primeru, da najdejo poginulo vodno ptico, o tem obvestijo pristojne službe. Ni pa smiselno obveščati “o vsakem poginulem vrabčku”, saj takšne ptice niso posebej dovzetne za ta virus. Izjema so primeri, ko poginejo v večjem številu, je poudarila vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na upravi Breda Hrovatin.

Pred dvema tednoma so strokovnjaki na novinarski konferenci opozorili, da je bila bolezen ptičje gripe odkrita že v skoraj vseh sosednjih državah v regiji. Zato so jo po Posedijevih besedah pričakovali tudi pri nas. Zagotovili so, da smo v Sloveniji na izbruh pripravljeni.

Kot je izpostavil Posedi, z vidika pripravljenosti pričakujejo, da se bo virus razširil tudi na rejne živali, a se to ne bo zgodilo, če bodo upoštevani vsi ukrepi. “Spontani scenarij je, da se bo bolezen širila. Samo od rejcev in vseh vpletenih je odvisno, kako hitro in v kakšnem obsegu,” je poudaril.

Leta 2006, ko je bil odkrit prvi primer ptičje gripe v Sloveniji, je šlo sicer za drug podtip, H5N1. Ta podtip je bil nevaren tudi za ljudi.