Z okroglo mizo so pospremili izid druge posodobljene izdaje vodnika The Slovenia Book. Vodnik bralcu postreže s številnimi bolj ali manj znanimi destinacijami, prireditvami, znamenitostmi in drugimi dejstvi o Sloveniji. Knjiga je prvič izšla januarja lani, izpod peresa tujih turističnih novinarjev, ki so iz različnih razlogov prišli v Slovenijo.
Tujci nas Slovence vidijo kot kokosov oreh. Težko je prodreti vanj, a ko ti uspe, je vsebina odlična, je na okrogli mizi povedala izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) Ajša Vodnik.
Sami smo veliko preveč obremenjeni s svojo majhnostjo, s čimer si delamo največjo protiuslugo. “Kakovost življenja pri nas je tako visoka, da bi bila težko višja, mi pa nenehno jamramo, kako se nič ne da, in sami sebi postavljamo ovire v glavah,” je o slovenski posebnosti dejal direktor pospeševalnika ABC Accelerator Dejan Roljič.
“V prihodnjih 25 letih bo ‘zeleno’ glavna prioriteta. Slovenci se sprašujemo, kako bi postali podobni velikim mestom, ampak nič ni pomembneje kot zrak, voda, varen prostor, kjer lahko vzgajaš otroke in piješ vodo. Zato se ljudje vračajo v Slovenijo,” je dodal Roljič.
Ena od ugotovitev na okrogli mizi je bila, da državo toliko bolj ceniš, kolikor si od nje odmaknjen. “Večkrat pojdimo v tujino, s tem bomo lažje dojeli, kje živimo in kako zelena oaza Slovenija je,” je dejala Karmen Novarlič s Slovenske turistične organizacije.
Pogled od zunaj in slovenska samopodoba si niti nista tako različni, na veliko stvari gledamo podobno. “Slovenijo dojemamo kot državo z ogromno skritimi zakladi, katere bi morali bolje predstavljati. Prav turizem je tisto polje, ki lahko pozicionira Slovenjo v svetu,” je dodala Novarličeva.
“V tujini so pogoste debate o pomembnosti vsakega najmanjšega vrtička na strehah stolpnic, pri nas so vrtovi povsod! Jemo lahko zdravo, doma pridelano hrano, pijejo domače vino, s tem bi lahko vabili tuje goste,” je na dogodku poudarila predsednica Mednarodnega združenja žensk SILA Mojca Lah.
Ne zavedamo se dovolj, kaj imamo, so bili soglasni tudi avtorji knjige in drugi gostje. Razmerje med delom in prostim časom je v Sloveniji zelo ugodno. “Presenetilo me je, koliko časa so ljudje pripravljeni posvetiti svojim družinam,” je dejala predsednica odbora SILA Marisa Metua Kogovšek, sicer doma iz Indonezije.
Zgodbo o zeleni Sloveniji bi morali uskladiti in promovirati na vseh ravneh. “V Sloveniji je splošno vzdušje sicer zelo pozitivno, pogrešam pa kakšno ikonično podrobnost, ki bi državo usidrala v spominu turistov,” je svoje mnenje izrazil ameriški pisatelj in kolumnist Noah Charney.
Kako uskladiti turistično strategijo, da bi po eni strani zaščitili bisere, po drugi strani pa državo turistično promovirali? “Slovenija ima zelo jasne cilje, turistični obisk in prihodi morajo nedvomno rasti še naprej. Lani smo prvič presegli deset milijonov nočitev, letošnje leto bo spet rekordno. Pri tem pa je bistveno, kako naravne danosti ohraniti za zanamce. Slovenija razvija tako imenovani trajnostni turizem, svojo podobo gradi na izrazito zeleni podobi. Pri tem bo izziv, kako ohranjati avtentičnost, da ne bi prišlo do hiperpozidave ali do razvrednotenja naravne ali kulturne dediščine,” je za STA povedala Novarličeva.
