Naročilo vključuje tri vodoravne enote tipa Bulb z gonilnikom premera 4,8 metra in vsemi podpornimi sistemi, so pojasnili v družbi, ki je del češke skupine Energo-Pro.

Mokrice so zadnja, peta hidroelektrarna na spodnjem toku Save pred mejo s Hrvaško. Kapaciteta celotne verige bo znašala 187 megavatov, od tega bodo Mokrice prispevale 28 megavatov. “Litostroj Power je opremil tudi vse ostale objekte v tej verigi – HE Boštanj, Arto-Blanca, Krško in Brežice – zato nadaljujemo zgodbo uspešnega sodelovanja s pomembnim slovenskim naročnikom,” je poudaril direktor Litostroja Power Marko Hrovat.

Pojasnil je, da so morali projekt HE Mokrice večkrat prilagoditi, da izpolnjuje vse zahtevne pogoje za ekološko neoporečno delovanje ter zaščito ekosistemov Save in Krke.

Prejšnji teden so delo na projektu začeli v hidrološkem laboratoriju Litostroj Engineering v Blanskem na Češkem. Zajamčeno moč turbin je treba namreč še pred nadaljevanjem del potrditi z modelskim testom. Inženirji v Blanskem so morali tako najprej oblikovati točen model nove turbine.

Po besedah inženirjev iz Litostroja bo za projekt Mokrice uporabljena posebna rešitev, t. i. Kaplanova turbina, ki jo je pred stotimi leti izumil profesor z Univerze v Brnu Viktor Kaplan. Posebnost turbine za HE Mokrice pa je v tem, da bo voda vanjo vtekala neposredno vodoravno in ne z višine. “To je primerno za mesta z zelo majhnim padcem in velikim pretokom – torej prav za pogoje projekta Mokrice,” je pojasnil Hrovat.

Začeli so tudi pripravljati skice in tehnično dokumentacijo za prototipe enot. Ko bo dokumentacijo potrdil slovenski naročnik, bodo pri Litostroju začeli s proizvodnimi aktivnostmi, da bosta zagotovljeni zahtevana kakovost končnega izdelka in pravočasna dobava. Za izvedbo celotnega naročila, vključno z namestitvijo in testiranjem, ima Litostroj Power na voljo 50 mesecev.

Projekt HE Mokrice sicer ves čas poteka v senci nesoglasij med investitorjem in okoljevarstveniki. Upravno sodišče je lani po pritožbi Društva za preučevanje rib Slovenije okoljevarstveno soglasje za gradnjo elektrarne vrnilo v postopek in dodelavo. DZ je konec aprila v tej zgodbi sprejel noveliran zakon, da začne upravni organ obravnavati zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja s presojo vplivov na okolje brez predložitve lastniške ali druge stvarne pravice na nepremičninah, a ob pogoju, da investitorji predložijo dokazila, še preden se izda gradbeno dovoljenje.

Nato je okoljsko ministrstvo 5. julija za ta projekt začelo postopek prevlade druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. Gre za prvi tovrstni primer v Sloveniji. Vlada bo odločitev sprejela v 60 dneh od popolnega gradiva, kot to določa zakon o ohranjanju narave.