Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki obstaja že 20 let, je po besedah predsednika Venčeslava Tušarja ponosno na novo podobo kataloga s predstavitvijo 134 kmetij v šestih jezikih, saj je prepričano, da bo tako lahko pritegnilo nove goste. “Nekateri pravijo, da se vlaganje v kataloge ne splača, a dejstvo je, da se marsikateri gost pojavi na naših vratih s katalogom pod roko. Dejstvo je tudi, da so takšne publikacije nepogrešljive za promocijo v tujini, še posebej na raznih sejmih,” je povedal na novinarski konferenci pred začetkom rednega letnega srečanja članov združenja.
Katalog, ki je izšel v nakladi 50.000 kosov, so izdali v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO). Turistične kmetije namreč po besedah predstavnice STO Livije Kovač Kostantinovič igrajo pomembno vlogo pri uresničevanju usmeritve Slovenije v zeleni in trajnostni turizem, saj turistom ponujajo nemnožični, zdravi, aktivni oddih, tesno povezan z naravo. “Tako predstavljajo eno od ključnih konkurenčnih prednosti naše dežele in njene turistične ponudbe,” je povedala.
V Sloveniji je več kot 400 turističnih kmetij in številne že sledijo sodobnim smernicam v turizmu in razvijajo inovativne produkte, kot so na primer spanje na seniku v Logarski dolini ali gozdni selfness v Cerknem. V STO si želijo, da bi bilo na voljo še več takšnih zanimivih ponudb za turiste.
Člani Združenja turističnih kmetij Slovenije se bodo na današnjem srečanju v Šentilju seznanili, kako v ta namen izkoriščati kulturno dediščino, ki jo imajo na voljo. Med predavatelji bo etnolog Janez Bogataj, ki meni, da je sistematično izobraževanje ključno za ohranitev sicer že 50-letne tradicije turizma na kmetiji v Sloveniji. “Turistične kmetije so tiste, ki imajo razvito primarno kmetijsko dejavnost in sekundarno turistično. To je prava turistična kmetija, vse ostalo je na tankem ledu,” je pojasnil.
Turistične kmetije predstavljajo približno odstotek vseh prihodov in prenočitev v Sloveniji. Lani so zabeležili enoodstotno rast tako pri prihodih kot nočitvah, tako pri domačih kot tujih gostih. Okoli 70 odstotkov gostov je Slovencev, ostalo so tujci, v prvi vrsti iz Nemčije, Italije, Avstrije, Francije, Izraela in Belgije.
Ker so turistične kmetije omejene s številom gostov – imajo lahko največ 60 sedežev in 30 postelj na kmetijo -, je možnost za rast predvsem v krepitvi ponudbe izdelkov. Tudi tu so omejene, saj morajo imeti od 40 do 50 odstotkov lastno pridelanih surovin, a je to hkrati lahko konkurenčna prednost pred ostalimi gostinci in hotelirji. “Družina, ki se odloči za to dejavnost, mora imeti veliko znanja, veselja do tega dela, požrtvovalnosti in posvečanja gostom, saj gost na turistični kmetiji ni številka, potrebuje doživetja, zgodbe in tako naprej,” so še izpostavili v združenju.
