V času okrepljene opozicije in gospodarske krize Erdoganu grozi izguba absolutne večine v parlamentu, prav tako ni gotovo, da bo izvoljen že danes.
Ob oddaji glasu v Istanbulu je sicer Erdogan izpostavil visoko volilno udeležbo. O volitvah, ki v Turčiji uvajajo nov politični sistem, pa je menil, da država z njimi praktično “realizira demokratično revolucijo”, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Erdogana so na volišče pospremili njegova žena Emine, hči Esra Albayrak ter njen mož Berat Albayrak s svojimi otroci. Kasneje se bo odpravil v Ankaro, kjer bo počakal na rezultate. Prvi naj bi bili znani zvečer.
Volišča bodo sicer odprta do 16. ure po srednjeevropskem času. Danes oddanim glasovom bodo prišteli tiste iz diaspore, kjer je okoli tri milijone volivcev svojo voljo lahko izrazilo že do 19. junija.
Glasovanje podrobno spremlja EU, saj Erdogan vztraja, da želi Turčija kljub odsotnosti napredka v pogovorih med stranema postati njena članica. Prav tako so pozorne ZDA, ki od nastopa mandata predsednika Donalda Trumpa z zaveznico v zvezi Nato niso uspele izboljšati odnosov.
Več deset tisoč Turkov se je ob tem odzvalo na pozive opozicije, naj nadzorujejo potek volitev. V državi so tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Kot je povedala vodja opazovalne misije Ovseja Audrey Glover, ki je obiskala volišče v Ankari, po vsej državi glasovanje spremlja okoli 330 mednarodnih opazovalcev. Ti bodo spremljali tako glasovanje kot tudi kasnejše preštevanje glasov.
Erdogan je zmagal na vseh volitvah, odkar je njegova konservativna islamska stranka Pravičnost in razvoj (AKP) leta 2002 prišla na oblast. Tokrat pa ankete kažejo, da ima med petimi protikandidati močnega tekmeca v kandidatu glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Muharremu Inceju. In morda se tokrat obeta drugi krog, ki bo, če bo potreben, 8. julija.
Ince je danes že oddal glas v svojem domačem mestu Yalova. “Naj bo to najboljši rezultat za državo,” je dejal novinarjem ob tem. Kot je pojasnil, se bo sedaj odpravil v Ankaro, kjer bo pred prostori volilne komisije zvečer pričakal rezultate.
Glasovala je tudi bivša notranja ministrica in podpredsednica parlamenta Meral Aksener iz stranke Iyi (Dobra), ki ji javnomnenjske ankete napovedujejo tretje mesto. Ob oddaji glasu v Istanbulu je izrazila željo, da bodo volitve “odražale svobodno voljo volivcev”. “Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se bo volja (ljudstva) odrazila (v volilnih skrinjicah),” je napovedala.
V skladu z aprila lani sprejetimi ustavnimi spremembami predsedniške in parlamentarne volitve prvič potekajo na isti dan in po njih bo v državi namesto sedanjega parlamentarnega uveljavljen predsedniški sistem. Z njim bo novi predsednik dobil več pristojnosti, odpravili bodo položaj premierja.
Poslavljajoči se turški premier Binali Yildrim, ki je glasoval v svojem domačem mestu Izmir, je danes izrazil zadovoljstvo, da se Turčija z novim političnim sistemom premika “naprej k novim ciljem, novim obzorjem ter stabilnosti in varnosti”.
Na parlamentarnih volitvah bodo v skladu z ustavnimi spremembami namesto dosedanjih 550 volili 600 poslancev. V parlament se bodo uvrstile zgolj stranke oziroma koalicije, ki bodo na nacionalni ravni presegle 10-odstotni volilni prag.
AKP je sile združila v koaliciji Ljudsko zavezništvo s skrajno desno Stranko nacionalističnega gibanja (MHP) in drugim ultranacionalističnim gibanjem BBP. Erdogan je predsedniški kandidat koalicije.
V opozicijskem Nacionalnem zavezništvu so glavne opozicijske stranke – sekularna CHP, desnosredinska stranka Iyi, islamistična stranka Saadet ter konservativna Demokratska stranka (DP). Tri imajo svoje predsedniške kandidate – ob Inceju in Aksenerjevi je to še Temel Karamollaoglu (Saadet).
Samo tri stranke nastopajo same. Med njimi ima možnost za prestop 10-odstotnega volilnega praga le prokurdska stranka HDP, ki odločno nasprotuje Erdoganu. Njen predsedniški kandidat Selahattin Demirtas vodi kampanjo kar iz zapora, kjer od novembra 2016 zaradi obtožb terorizma čaka na sojenje.
V Turčiji so sicer volilni dnevi, tudi današnji, t. i. suhi dnevi, torej je do polnoči prepovedana prodaja alkoholnih pijač in njihovo uživanje na javnih mestih. Prav tako je prepovedano nošenje orožja, izjema so državni varnostni organi. Zaprte so čajnice, v času volitev so prepovedane tudi poroke.
Mediji o rezultatih glasovanja ne bodo smeli poročati še eno uro po zaprtju volišč, nato pa lahko v prvih urah širijo le poročila volilne komisije, v kolikor komisija tega roka ne skrajša. Od 20. ure po srednjeevropskem času je nato medijsko poročanje prosto, dodaja dpa.
