Zveza združenj borcev NOV Slovenije je bila ustanovljena 4. julija 1948, ko se je začel spor s Stalinom in stalinizmom oziroma po objavi resolucije Informbiroja, s katero je bila Komunistična partija Jugoslavije izključena iz te organizacije in med drugim obtožena za oddaljevanje od marksistične in leninistične ideologije ter sovraženega odnosa do Sovjetske zveze, je na današnji novinarski konferenci povedal Turnšek.
“Takrat se je država čutila ogroženo in zopet so zbrali nekdanje borce skupaj, da obranijo državo pred Stalinovim totalitarizmom. To je bil razlog za ustanovitev naše organizacije kot naslednice Osvobodile fronte, ki je imela v Sloveniji malo drugačen značaj, kot drugje po Jugoslaviji,” je pojasnil.
Takratna zveza borcev je bila družbenopolitična organizacija in je veliko vlogo igrala pri celotnem razvoju kot politična organizacija. Po letu 1950 je Jugoslavija in s tem Slovenija krenila po poti samoupravnega socializma, delavskega samoupravljanja itd.
“Ostali smo izven vzhodnega bloka in bili neblokovska država ter krenili po lastni poti in bili skupaj z neuvrščenimi državami,” je poudaril Turnšek in kot pomemben mejnik v razvoju borčevske organizacije omenil leto 1968.
Takrat je Sovjetska zveza s tanki okupirala Čehoslovaško in Madžarsko in na naših mejah so bili tanki Varšavskega pakta in država je bila spet ogrožena. “Slovenska zveza borcev je takrat podprla ustanovitev organov republiške teritorialne obrambe. Letos je namreč tudi 50. obletnica njene ustanovitve,” je spomnil.
Pomembni koraki so bili strojeni junija 1992, ko se je organizacija preoblikovala v Zvezo združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, in nato leta 1997, ko je sprejela odločitev, da se lahko vanjo vključujejo tudi neudeleženci osvobodilnega boja.
“Leta 1991 smo se odločno uprli agresiji JLA na Slovenijo. Zahvaljujoč takratni enotnosti slovenskega narodna in slovenske politike, ki je dosti spretno manevrirala, je bil čez deset dni podpisan Brionski sporazum. JLA se je umaknila iz Slovenije in postali smo samostojna, neodvisna in suverena država,” je izpostavil Turnšek.
Po družbenih spremembah leta 1990 je ZZB NOV Slovenije izgubila status družbenopolitične organizacije in se je kot civilna družba konstituirala v samostojno nestrankarsko organizacijo, ki se še vedno zavzemamo za vrednote, kot so svoboda, solidarnost in neodvisnost. Leta 2007 je zveza prevzela zdajšnje ime. “Predvsem pa je naša naloga širiti vrednote, ki so se rodile v teh težkih časih,” je še dodal Turnšek.
Danes zveza šteje 40.000 članov, ima 720 lokalnih organizacij in v 82 večjih združenj ter zvezo združenj. Med drugim sodelujejo z veterani po svetu, predvsem koroškimi partizani, italijanskimi antifašisti, itd.
Za ta visoki jubilej so v zvezi po navedbah generalnega sekretarja Aljaža Verhovnika pripravili priložnostno značko v 10.000 izvodih in zloženko. Slavnostna seja predsedstva zveze bo 4. julija v Ljubljani, osrednja proslava pa 1. julija na Kongresnem trgu, je dodal.
