Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je morala za sprejetje ustavnih sprememb in njihovo predložitev volivcem na referendumu zbrati najmanj 330 glasov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

AKP ima v 550-članskem parlamentu 317 sedežev, potrebno tripetinsko večino pa je zbrala s podporo večine poslancev četrte največje stranke v parlamentu, nacionalistične MHP. To so kritiki obtožili, da je sprejela podkupnino AKP.

Takoj po sprejetju osnutka je premier Binali Yildirim sporočil, da bodo imeli “zadnjo besedo” ljudje na referendumu. “Nihče ne sme dvomiti v to, da bo glede ustavnih sprememb najbolj pravilno odločitev podalo ljudstvo,” je poudaril.

Ob tem je v bran transparentnosti poslanske odločitve dejal, da tisti, ki vodjo MHP Devleta Bahcelija obtožujejo sprejemanja podkupnine, tega človeka ne poznajo.

Naslednja faza pred končnim odločanjem na referendumu bo v rokah predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana, ki mora potrditi vseh 18 členov. Nato morajo biti predlagane spremembe objavljene v uradnem listu, prvo nedeljo po preteku 60 dni od objave pa lahko državljani o njih odločajo na referendumu. Za potrditev je potrebna navadna večina.

Poslanci so zadnja člena ustave, ki jo sestavlja skupaj 18 členov, v prvem branju podprli po maratonskem tednu izredno burnih razprav, ki so večkrat trajale pozno v noč. V drugem branju so ta teden znova razpravljali o vsakem členu nove ustave posebej.

Razprave o ustavi so bile tako napete, da je prišlo celo do dveh hudih fizičnih obračunov. Najprej so pesti zapele minuli teden, v petek pa je vnovični pretep sprožila neodvisna poslanka Aylin Nazliaka, ki se je v protestu proti ustavnim spremembam z lisicami priklenila na mikrofon na govorniškem odru in ga ni želela zapustiti več kot eno uro.

Predlagane ustavne spremembe bodo Turčiji prinesle predsedniški sistem, po mnenju kritikov pa bo z njimi oblast pristala v rokah enega samega človeka. Spremembe namreč predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre ter prvič v zgodovini sodobne Turčije odpravljajo položaj predsednika vlade. Namesto njega bodo Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi več.

Nova ustava naj bi nadomestila temeljni zakonik, oblikovan po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980. Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj predsednika Erdogana, da si v svojih rokah po spodletelem julijskem puču prisvoji vso oblast. Erdogan in AKP pa trdita, da bo predsedniški sistem Turčijo postavil ob bok državam, kot sta Francija in ZDA, potreben pa naj bi bil za učinkovito vladanje.