Vlada je ob sprejemanju prvega in tretjega protikoronskega zakona vrednost enkratnih ukrepov z neposrednim učinkom na javne finance ocenila na skupno okoli štiri milijarde evrov oz. 8,8 odstotka za letos napovedanega BDP. V Programu stabilnosti 2020 se je ocena vrednosti prvega zakona znižala, tako da uradna ocena obeh paketov skupaj znaša okoli 2,8 milijarde evrov oz. 6,2 odstotka BDP, so spomnili v Fiskalnem svetu.
Svet je ob sprejemanju oba paketa skupaj ocenil na 2,3 milijarde evrov oz. 5,1 odstotka BDP. Maja in junija je objavil prva pregleda dejanskih izdatkov po protikriznih ukrepih, sedaj pa so pregled posodobili s podatki do 5. julija. Do tega datuma dejanski neposredni učinek ukrepov znaša nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, poleg tega je bilo odobrenih še za 259 milijonov evrov odloženih oziroma obročnih plačil davčnih obveznosti.
Večina dosedanjega učinka se nanaša na prvi protikoronski zakon, od katerega med ukrepi s pričakovanim večjim javnofinančnim učinkom še niso razpoložljivi le podatki o nadomestilih za čakanje na delo za maj, za bolniška nadomestila, ki jih krije zavod za zdravstveno zavarovanje, ter znesek oproščenih socialnih prispevkov samozaposlenih in drugih upravičenih skupin prebivalstva.
Med ukrepi tretjega protikoronskega zakona bo imelo po oceni Fiskalnega sveta večji javnofinančni učinek delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, za katerega je zavod za zaposlovanje do začetka julija prejel vloge za 25.000 zaposlenih, izplačil pa še ni bilo. Tako je bilo do sedaj iz tega paketa unovčenih za 7,8 milijona evrov turističnih bonov in 7,4 milijona evrov dodatka za pripadnike civilne zaščite.
Konec junija je vlada sprejela še četrti protikoronski zakon, s katerim podaljšuje ukrep plačila nadomestila zaposlenim na čakanju še do konca julija z možnostjo podaljšanja za največ dva meseca. Nadomestilo, ki ga krije država, je od začetka junija sicer nižje kot v času epidemije.
Ta ukrep je skupaj z delnim subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa po navedbah Fiskalnega sveta skladen s priporočili mednarodnih organizacij, po katerih naj države podporne ukrepe umikajo le postopoma. Ob tem, da bo po razpoložljivih podatkih vrednost dosedanjih ukrepov manjša od prvotnih predvidevanj vlade, omogoča podaljšanje teh ukrepov tudi likvidnostni položaj.
Vlada je pripravila tudi drugi protikoronski zakon, ki uvaja garancijsko shemo za posojila podjetjem z obsegom dveh milijard evrov, vendar pa ta shema v praksi še ni zaživela.
Fiskalni svet je spomnil še, da se je državni proračun v prvi polovici leta neto zadolžil v višini 5,3 milijarde evrov, stanje na enotnem zakladniškem računu pa se je od konca lanskega leta do konca junija povišalo za tri milijarde evrov na 7,1 milijarde evrov.
