Glasovanje o stavki se je zaključilo v sredo. Predsednica komisije za ugotavljanje rezultatov Petra Koritnik je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da so v roku prejeli zapisnike o glasovanju iz 707 zavodov, h glasovanju so jih pozvali v 767 zavodih.

Glasovanja se je po njenih navedbah udeležilo 39.469 (76 odstotkov) od 51.905 zaposlenih v zavodih, na katerih je organiziran Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Za stavko je glasovalo 94,2 odstotka tistih, ki so se udeležili glasovanja, 2283 oziroma 5,8 odstotka jih je glasovalo proti. Stavko so izglasovali v 683 zavodih, je še navedla Koritnikova.

Po Štrukljevih besedah je takšna podpora stavki “presegla vsa prejšnja glasovanja o stavkah v našem sindikatu od leta 1992 naprej”. Stavko so vladi že napovedali, isto bodo svojim delodajalcem storili tudi zaposleni v 683 zavodih, je pojasnil.

Kot je napovedal, se bo stavka 14. februarja začela z velikim shodom v Ljubljani, na posameznih zavodih pa bodo ostale stavkovne straže. S tem stavka ne bo končana, prekinjena bo istega dne ob 22. uri in se bo prilagajala dogodkom za pogajalsko mizo. Torej se bo stavka lahko tudi obnovila, prav tako ni izključeno, da bi se razširila še na druge dele javnega sektorja, je dejal.

Po njegovih navedbah ni dvoma, da bodo osnovne in srednje šole 14. februarja zaprte, o tem, na kakšen način bodo stavkali v vrtcih, dijaških domovih, glasbenih šolah oziroma povsod tam, kjer starši za programe plačujejo prispevek, pa se bodo še dogovorili.

Predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički je pojasnila, da so bili nekaj dni po odločitvi, da zaposlene pozovejo k opredelitvi do stavke, na pogovoru pri predsedniku vlade Miru Cerarju na njegovo pobudo. Po njenih navedbah je Cerar pritrdil njihovim ugotovitvam o razvrednotenju učiteljskega dela v družbi in zmanjševanju javnih sredstev za izobraževanje. “To razumemo kot podporo našim prizadevanjem, opredeljenih v stavkovnih zahtevah,” je pojasnila.

Stavkovne zahteve so sicer zvišanje osnovnih plač strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju od vrtcev do univerze, ustrezno ovrednotenje razredniškega dela in regres za letni dopust v letu 2018 v višini 1200 evrov bruto za vse zaposlene z minimalno ali nižjo osnovno plačo.

Kot je napovedal Štrukelj, bodo stavko z veseljem odpovedali, če dosežejo dogovor o stavkovnih zahtevah za pogajalsko mizo. Danes je sicer tudi javno razkril, da zahtevajo od dva do tri plačne razrede višje plače za zaposlene v vzgoji in izobraževanju.

Na področju visokega šolstva pa primerljivo z dogovorom med vlado in zdravniki zahtevajo, da se strokovne delavce po 10 oziroma 12 letih od pridobitve doktorata uvrsti na novo delovno mesto, ki je za pet plačnih razredov višje. “Tukaj bomo testirali vlado, kako se bo topila v lastnem soku in nam pojasnjevala, da za nas pa ti vzpostavljeni principi ne veljajo,” je dejal in spomnil na dogovor o primerljivosti zdravniških in učiteljskih plač iz leta 2002.

Po Štrukljevem prepričanju višje plače niso le sindikalne zahteve o boljšem vrednotenju učiteljskega poklica, ampak gre tudi za pomembno vprašanje, kam se bo usmerila država. “Ali bo v prihodnje zanemarjala in opuščala to, kar v ključnem delu prispeva k manjšim socialnim razlikam, kot so v povprečju v drugih delih Evrope,” je vprašal. Poudaril je, da je gospodarstvo v Sloveniji v izjemno dobri kondiciji in da je čas, da javni sektor dobi nazaj tisto, kar je prispeval v gospodarski krizi.