DZ namreč o predlogu novele po v torek izglasovanem vetu državnega sveta (DS) odloča znova. Ker pa je za potrditev novele v drugo potrebna večina glasov vseh poslancev, to je 46, bi morala za sprejem sklepa, da je zakon ustrezen, na odboru prav tako glasovati večina vseh članov. To se ni zgodilo, saj ima odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide 17 članov, medtem ko jih je za sklep o ustreznosti predloga glasovalo le šest (proti jih je bilo pet).
Predstavnica DS in državna svetnica Lidija Jerkič je sicer v uvodu današnje seje povedala, da se je DS za veto odločil, ker ocenjuje, da bi novela še dodatno poslabšala položaj tistih, ki imajo že zdaj zelo nizke prejemke.
Zavrnila je navedbe ministrstva za delo, da je treba dodatek ukiniti tudi zato, ker prihaja do zlorab. “Če zlorabe so, potem naj se kaznuje tiste, ki se jih poslužujejo, ne pa da se posplošeno jemlje pravico do dodatka vsem,” je dejala.
Kritično se je izrazila o ukrepu iz predloga, da se prejemnikom denarne socialne pomoči cenzus za njeno pridobitev zniža za polovico, če se ob izpolnitvi pogojev ne vključijo v javna dela. “Ukrep ne bo prinesel novih zaposlitev. Ko bodo javna dela prenehala, bodo ljudje znova brezposelni,” je dejala.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je opozoril, da dodatek dviguje cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, zaradi česar število prejemnikov zvišuje, in to kljub temu, da je na trgu pomanjkanje delovne sile. Dodatek tako ne spodbuja k zaposlitvi, je menil.
Glede navedb o poslabšanju položaja prejemnikov je dejal, da so na ministrstvu kot protiukrep predvideli rešitev, da tistim, ki se vključijo v aktivno politiko zaposlovanja, dohodek, ki ga pri tem zaslužijo, ne vpliva na višino denarne socialne pomoči.
Zanikal je navedbe Jerkičeve, da javna dela ne pripomorejo k zaposlitvi. Po 12 mesecih javnih del se zaposli 42 odstotkov vključenih brezposelnih, je dejal.
V poslanski razpravi so proti ukinitvi dodatka znova ostro nastopili v Levici in SD. “Pod krinko, da naj bi bil dodatek zastarel in da naj bi pomenil nekakšen unikum v EU, se posega v materialni položaj 10.000 upravičencev, od tega 60 odstotkov izmed teh zaposlenih,” je opozoril Matej T. Vatovec (Levica). Ukrep bo po njegovi oceni prizadel predvsem tiste, ki s svojimi prejemki ne morejo preživeti, “zato bi bilo treba najprej razmisliti o posledicah”, je dejal.
Primož Siter (Levica) je spomnil, da ukinitvi dodatka nasprotuje 150 nevladnih organizacij: “Ne spomnim se, kdaj bi se javnost v tolikšni meri angažirala in opozorila na nek absurd.”
Po oceni Marka Koprivca (SD) vlada dodatek ukinja zgolj zato, da bi prihranila 16 milijonov evrov, pri tem pa varčuje na “revnih zaposlenih”. “Takšno varčevanje za nas ni sprejemljivo. Zato dajmo še enkrat razmisliti, na komu varčevati,” je pozval.
Njegov poslanski kolega iz SD Soniboj Knežak pa je dejal, da pogreša širše ukrepe za preprečevanje pasivizacije prejemnikov dodatka, na kar opozarja ministrstvo. Ministrstvu je zato očital, da se je odpravljanja težave lotilo na zanj najlažji način.
Od preostalih poslancev vladne koalicije se je oglasila Mojca Žnidarič (SMC) in ukinitev dodatka podprla. “Vem, da je težko vzeti, kar je bilo enkrat dano, res pa je tudi, da smo edini, ki ta dodatek imamo,” je opozorila. Navedbam, da bo z ukinitvijo dodatka tudi kdo na slabšem, sicer verjame, a “centri za socialno delo lahko pomagajo tudi na drugačne načine”, je dejala.
