Rusija je v nedeljo potrdila, da je ukrajinske ladje zasegla, ker da so vplule v ruske teritorialne vode brez odobritve.
Ukrajinski vojaški ladji in vlačilec so bili sicer na poti proti pristanišču Mariupol v Azovskem morju, pri tem pa so morale iz Črnega morja pluti mimo Kerške ožine. Ukrajinske oblasti zatrjujejo, da so ladje vplutje napovedale v skladu z mednarodnimi pravili.
Ruska obalna straža je na ukrajinske ladje tudi streljala. Pri tem je bilo po ukrajinskih navedbah ranjenih šest ukrajinskih mornarjev, po ruskih pa trije. Ruske oblasti so sicer zajete ukrajinske mornarje in plovila domnevno odpeljale v Kerč na Krimskem polotoku.
Incident vzbuja skrbi, da bi lahko prišlo do širšega vojaškega konflikta med državama, med katerima so odnosi od leta 2014 že tako napeti zaradi ruske zasedbe Krima in spodbujanja oboroženega upora na vzhodu Ukrajine. Ta konflikt je zahteval že več kot 10.000 življenj.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je za incident okrivil Kijev. Zatrdil je, da je šlo za načrtovano provokacijo ukrajinskih oblasti pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto.
Ukrajina pa je incident označila za “še en oborožen napad” Rusije in zahtevala vrnitev zajetih ladij in izpustitev vseh mornarjev.
Ukrajinski predsednik Porošenko je nato razglasil vojno stanje v državi, ki naj bi trajalo 30 dni, veljati pa naj bi začelo v sredo.
Dekret naj bi potrdil še parlament, kjer pa po poročanju tujih tiskovnih agencij poteka burna razprava. Med drugim nekateri opozicijski poslanci menijo, da želi Porošenko odložiti predsedniške volitve, ki so predvidene za marec prihodnje leto in na katerih za zdaj Porošenku ne kaže najbolje. Porošenko je to zanikal in zatrdil, da te izredne razmere ne bi smele vplivati na predvolilno kampanjo.
Zaradi incidenta se je danes na zahtevo tako Rusije kot Ukrajine na izrednem zasedanju sestal tudi Varnostni svet ZN. Na zasedanju so padale predvsem medsebojne obtožbe o kršitvi suverenosti – Rusija to očita Ukrajini, ZDA pa Rusiji, da krši suverenost Ukrajine.
Veleposlanica ZDA pri ZN Nikki Haley je Rusiji tudi očitala, da večkratno nezakonito ravnanje Rusije ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu onemogoča, da bi vzpostavil normalne odnose z Moskvo.
Na izrednem zasedanju se je v Bruslju sestala tudi Komisija Nato – Ukrajina. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po tem zasedanju Rusijo pozval, naj takoj izpusti zajete ukrajinske mornarje in ladje in naj Ukrajini zagotovi nemoten dostop do njenih pristanišč v Azovskem morju. Hkrati je pozval k miru in zadržanosti.
Sporočil je še, da so vse zaveznice izrazile polno podporo ukrajinski ozemeljski celovitosti in suverenosti. “Ta incident nas opominja, da vojna v Ukrajini še traja,” je dodal Stoltenberg. “Rusija pa mora razumeti, da imajo njena dejanja tudi posledice,” je opozoril.
Zaskrbljenost zaradi incidenta v Kerški ožini je izrazila tudi Evropska unija in posamično več evropskih držav, med njimi Slovenija. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so Rusijo so pozvali, naj omogoči prosto plovbo v Kerški ožini, poudarili pa so tudi polno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
EU je zahtevala tudi izpustitev vseh zajetih pomorščakov. V uradu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini pa so pred prenagljenimi odzivi posvarili tudi Ukrajino.
V Berlinu pa so predlagali, da bi Nemčija in Francija posredovali med Rusijo in Ukrajino. Kot je povedal nemški zunanji minister Heiko Maas, si bosta Nemčija in Francija skupaj prizadevali, da ta incident ne bi prerasel v resno krizo.
Poudaril je še, da konflikt na Krimskem polotoku in na vzhodu Ukrajine “ogroža varnost v Evropi in da se bosta obe državi zavzeli, da bi končno našli politično rešitev, ki bi jo morali že dolgo nazaj”.
Na izrednem zasedanju so se na Dunaju sestali tudi predstavniki držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki ima sicer svojo misijo v Ukrajini. Rusija in Ukrajina sta obe članici Ovseja.
