Ob močnem povečevanju okužb s covidom-19 in posledičnem zaostrovanju zajezitvenih ukrepov oktobrski kazalniki razpoloženja nakazujejo šibkejše zaupanje v storitvenih dejavnostih, pozitivno pa ostaja zaupanje glede nadaljnjega okrevanja predelovalnih dejavnosti v evrskem območju in Sloveniji, v najnovejši številki Ekonomskega ogledala navajajo v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
V Sloveniji so se še zlasti poslabšali kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, storitvenih dejavnostih in med potrošniki, kar je tudi povezano s ponovno razglasitvijo epidemije. Vrednosti nekaterih ažurnejših kratkoročnih kazalnikov aktivnosti, denimo poraba elektrike in tovorni promet po slovenskih avtocestah, se v zadnjih tednih oktobra niso bistveno spremenile, vrednost davčno potrjenih računov pa je v zadnjih sedmih dneh oktobra opazno upadla.
“To nakazuje, da bo ponovna razglasitev epidemije imela večje učinke predvsem na storitveni sektor, vendar bi lahko bile ekonomske posledice ponovnega razmaha epidemije in s tem povezanega omejevanja poslovanja manj intenzivne kot spomladi,” so izpostavili v Umarju.
Izbruh epidemije je imel v prvih devetih mesecih velik vpliv na poslovanje podjetij in njihovo plačilno sposobnost. Posledice so bile občutne v skoraj vseh dejavnostih, najbolj v tistih, ki jih je kriza najmočneje prizadela oz. je bila hitra prilagoditev trenutnim razmeram v času epidemije najtežja (storitvene dejavnosti, gostinstvo, promet, gradbeništvo, kultura in razvedrilo).
Zmanjšanje poslovanja je imelo negativen vpliv na kazalnike zadolženosti, posledično je vplivalo na slabšo plačilno sposobnost in povečanje zapadlih obveznosti. Prvi val krize je močno prizadel predvsem samostojne podjetnike, saj so se dospele neporavnane obveznosti v prvih devetih mesecih medletno skoraj podvojile, pri gospodarskih družbah pa zmanjšale.
Ni se pa povečalo število začetih postopkov zaradi insolventnosti, število stečajnih postopkov pa se je še zmanjšalo v primerjavi z enakim obdobjem lani. “To pripisujemo zlasti sprejetim interventnim ukrepom, deloma pa tudi nedelovanju sodišč v času razglasitve izrednih razmer,” so navedli v Umarju.
Razpoložljivi kazalniki gibanj na trgu dela se v tretjem četrtletju niso nadalje poslabšali, k temu pa je pomembno prispevalo okrevanje gospodarske aktivnosti v poletnih mesecih in podaljšanje ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Število delovno aktivnih je avgusta ostalo na podobni ravni kot v preteklih dveh mesecih.
Izstopa pa izrazit medletni upad zaposlenosti v dejavnostih, ki so jih omejitveni ukrepi najbolj prizadeli, in sicer gostinstvo -6,2 odstotka in druge raznovrstne dejavnostih -12,6 odstotka. Število brezposelnih se po opaznejšem septembrskem upadu oktobra ni bistveno spremenilo. Medletno je bilo oktobra število registriranih brezposelnih sicer večje za 15,5 %.
Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je sicer v tretjem četrtletju opazno povečala in celo presegla pričakovanja mednarodnih institucij. Kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se od maja znatno izboljšali in nakazujejo močan odboj v tretjem četrtletju. Se je pa avgusta in septembra okrevanje v večini dejavnosti že opazno upočasnilo, so opozorili v Umarju.
