Medletni padec je sledil šestletnemu obdobju pozitivnih rasti, močno pa je upadla tudi tekoča, četrtletna rast bruto domačega proizvoda (BDP). “V drugem četrtletju pričakujemo še močnejše zmanjšanje gospodarske aktivnosti, kar upoštevajoč zadnje napovedi za trgovinske partnerice, nakazuje na velik padec aktivnosti v letošnjem letu,” je ocenila direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš.
K padcu dodane vrednosti v prvem letošnjem četrtletju so zaradi močno skrčene dejavnosti v času trajanja zaščitnih ukrepov od sredine marca največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti gostinstvo, trgovina in promet ter različne storitvene dejavnosti, na katere so omejitve in zaščitni ukrepi vplivali še posebej izrazito, kot so osebne storitve in igralništvo.
V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu pa je bila zaradi višje aktivnosti v prvih dveh mesecih, dodana vrednost v prvi četrtini leta še medletno višja, pri čemer podatki za marec že kažejo opaznejši upad. Med predelovalnimi dejavnostmi so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo, proizvodnjo električnih naprav in vmesnih proizvodov, razmeroma skromen pa je bil upad v prehrambeni in farmacevtski industriji, so ugotovili v Umarju.
Na strani domače potrošnje je k padcu BDP v prvem četrtletju močno prispevala tudi potrošnja gospodinjstev. K njenemu upadu so prispevali ukrepi za zajezitev širjenja epidemije in povečanje negotovosti. Slednje je pretehtalo sicer še ugodne podatke o rasti zaposlenosti in rasti plač, ki so posledica ugodne gospodarske situacije do začetka krize, povezane s koronavirusom.
“Razmere so se na trgu dela začele slabšati v drugi polovici marca, ko se je začelo povečevati število registrirano brezposelnih, ki je bilo v drugi polovici maja medletno že za približno petino višje. Rast števila brezposelnih se je v zadnjih tednih ustavila, njihovo ponovno povečevanje pa pričakujemo po izteku ukrepov prvega protikoronskega paketa,” je razmere na trgu dela pospremila Bednaševa.
V prvem četrtletju so se znižale tudi investicije v osnovna sredstva. To je bila predvsem posledica nižjih investicij v opremo in stroje, ki so bile zaradi umirjanja aktivnosti v mednarodnem okolju nižje že v zadnjem lanskem četrtletju. Letos so se še dodatno znižale zaradi zaostrenih razmer v mednarodnem okolju in težav podjetij pri transportu. Gradbene investicije so v začetku leta še rasle.
Padec svetovne trgovine in mednarodne omejitve so vplivale tako na padec izvoza kot uvoza. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven v višini 0,5 odstotne točke. Končna državna potrošnja je bila edina komponenta BDP, ki se je v kriznih razmerah okrepila.
Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se začela zmanjševati že marca, aprila pa so strmoglavila na najnižje vrednosti v zgodovini. Maja se je razpoloženje sicer nekoliko izboljšalo, kar je verjetno povezano s sproščanjem omejitvenih ukrepov, vendar še vedno ostaja precej pod ravnjo pred globalno razširitvijo koronavirusa, so spomnili v Umarju.
