V sporočilu za javnost ga je Pelosijeva označila za “vest kongresa” in izpostavila, da je v kongres v več kot 30 letih delovanja prinesel moralno vodstvo. “John Lewis je vsak dan svojega življenja posvetil temu, da bi vsem zagotovili svobodo in pravico,” je zapisala.
“Amerika danes žaluje ob izgubi enega največjih junakov ameriške zgodovine,” je dejala o Lewisu, demokratskem članu predstavniškega doma iz Georgie, ki je bil v kongresu 17 mandatov. Označila ga je za “titana gibanja za državljanske pravice, katerega dobrota, vera in pogum so preoblikovali naš narod”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot sin zakupnika zemlje se je Lewis rodil leta 1940 v Alabami. Star je bil šele 21 let, ko je v začetku 60. let prejšnjega stoletja postal ustanovni član borcev za državljanske pravice temnopoltih Američanov, ki so se borili proti rasni segregaciji v javnem prevozu ter postal eden vidnih borce za enakost in pravico.
Bil je eden “velikih šestih” vodij za državljanske pravice, med katerimi je bil tudi pozneje umorjeni Martin Luther King mlajši. Bil je tudi najmlajši soorganizator zgodovinskega pohoda na Washington 28. avgusta leta 1963, na katerem je imel Martin Luther King mlajši znameniti govor “Imam sanje”. Na njem je več kot 200.000 ljudi zahtevalo enakopravnost za vse državljane, govor pa je imel tudi Lewis, ki je bil še zadnji preživeli govorec tega pohoda.
Dve leti pozneje je skoraj izgubil življenje, ko je vodil več sto ljudi čez most v mestu Selma v zvezni državi Alabama na pohodu za volilne pravice temnopoltih. Takrat je miroljubne protestnike, da bi pohod preprečila, napadla policija z orožjem, gumijevkami, solzivcem in psi. Na ta dan, ki je postal znan kot krvava nedelja, je Lewis utrpel počeno lobanjo.
Petdeset let zatem je leta 2015 skupaj z Barackom Obamo, prvim temnopoltim ameriškim predsednikom, znova prečkal ta most ob obeležitvi obletnice pohoda.
V kongres je bil prvič izvoljen leta 1986. Ob smrti so se mu poklonili tako demokratski kot republikanski kongresniki. Senator Mitch McConnell, vodja republikancev v senatu, je Lewisa izpostavil kot pionirskega vodjo gibanja za državljanske pravice, ki je tvegal svoje življenje v boju proti rasizmu in se zavzemal za enakopravnost.
Lewis zaradi zdravljenja raka v četrti fazi zadnje mesece ni delal v kongresu, v Washington pa se je vrnil v začetku junija sredi množičnih protestov proti policijskemu nasilju po smrti temnopoltega Georga Floyda.
