Umrl nekdanji iranski predsednik Rafsandžani

Umrl nekdanji iranski predsednik Rafsandžani

V 83. letu starosti je danes v Teheranu umrl nekdanji iranski predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani, poročajo iranski državni mediji. Kot dodaja nemška tiskovna agencija dpa, so Rafsandžanija davi zaradi srčne aritmije sprejeli v bolnišnici. Rafsandžani velja za enega od utemeljiteljev islamske revolucije, s katero so kleriki leta 1979 odstavili šaha Mohameda Rezo Pahlavija in ustanovili versko državo. Veljal je za zaupnika dolgoletnega voditelja države ajatole Homeinija. Med njegovo vladavino je bil dvakrat zapored predsednik parlamenta; vse do Homeinijeve smrti leta 1989, ko je postal predsednik države. Na tem položaju je bil do leta 1997. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je država v času njegovega predsedovanja lažje zadihala in si nekoliko opomogla od vojne z Irakom v letih od 1980 do 1988. Izvedel je tudi previdno reformo in izboljšal odnose z arabskimi državami. Odnosi z Zahodom pa so ostali napeti. Rafsandžani, ki je veljal tudi za enega od najbogatejših ljudi v državi, je po izteku svojega mandata za predsednika podprl zmernega Mohameda Hatamija, ki je na volitvah leta 1997 zmagal, nato pa prišel navzkriž s skrajno klerikalno strujo v državi. Leta 2005 se je Rafsandžani znova podal v boj za predsednika, a ga je premagal skrajno konservativni Mahmud Ahmadinedžad. Ker se je odkrito postavil proti trdi liniji, so ga označili za oporečnika in mu prepovedali voditi petkove molitve v Teheranu. Kljub temu se Rafsandžani ni umaknil s političnega prizorišča in leta 2013 je na predsedniških volitvah zmagal njegov varovanec Hasan Rohani, ki je kasneje z Zahodom dosegel jedrski dogovor in odpravo sankcij proti Iranu, še dodaja dpa.Svet

V 83. letu starosti je danes v Teheranu umrl nekdanji iranski predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani, poročajo iranski državni mediji. Kot dodaja nemška tiskovna agencija dpa, so Rafsandžanija davi zaradi srčne aritmije sprejeli v bolnišnici. Rafsandžani velja za enega od utemeljiteljev islamske revolucije, s katero so kleriki leta 1979 odstavili šaha Mohameda Rezo Pahlavija in ustanovili versko državo. Veljal je za zaupnika dolgoletnega voditelja države ajatole Homeinija. Med njegovo vladavino je bil dvakrat zapored predsednik parlamenta; vse do Homeinijeve smrti leta 1989, ko je postal predsednik države. Na tem položaju je bil do leta 1997. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je država v času njegovega predsedovanja lažje zadihala in si nekoliko opomogla od vojne z Irakom v letih od 1980 do 1988. Izvedel je tudi previdno reformo in izboljšal odnose z arabskimi državami. Odnosi z Zahodom pa so ostali napeti. Rafsandžani, ki je veljal tudi za enega od najbogatejših ljudi v državi, je po izteku svojega mandata za predsednika podprl zmernega Mohameda Hatamija, ki je na volitvah leta 1997 zmagal, nato pa prišel navzkriž s skrajno klerikalno strujo v državi. Leta 2005 se je Rafsandžani znova podal v boj za predsednika, a ga je premagal skrajno konservativni Mahmud Ahmadinedžad. Ker se je odkrito postavil proti trdi liniji, so ga označili za oporečnika in mu prepovedali voditi petkove molitve v Teheranu. Kljub temu se Rafsandžani ni umaknil s političnega prizorišča in leta 2013 je na predsedniških volitvah zmagal njegov varovanec Hasan Rohani, ki je kasneje z Zahodom dosegel jedrski dogovor in odpravo sankcij proti Iranu, še dodaja dpa.Svet

Scroll to top
Skip to content