Vajspapir se je rodil leta 1921 na jugu Ukrajine. Med drugo svetovno vojno je bil vojak Rdeče armade takratne Sovjetske zveze. Kot vojnega ujetnika so ga zajeli Nemci ter ga, ker je bil Jud, odpeljali v Sobibor, kjer je bil del taboriščnikov, ki so opravljali prisilno delo. Večino taboriščnikov so nacisti po prihodu v Sabibor sicer zaplinili.

Vajspapir je bil član osmerice, ki je oktobra 1943 pod vodstvom Juda iz tedanje Sovjetske zveze Aleksandra Pečerskega načrtovala in izvedla vstajo taboriščnikov. Med vstajo je iz taborišča uspelo pobegniti 200 taboriščnikom. Od teh je drugo svetovno vojno preživelo 47 oseb, med njimi tudi Vajspapir.

Sam je po poročanju nemškega portala Deutsche Welle med nacistično okupacijo Ukrajine izgubil celotno družino. Po vojni se je poročil in imel dva sina. Do leta 1994, ko se je upokojil, je živel in delal na vzhodu Ukrajine, nato se je preselil v Kijev.

Taborišče v Sobiboru so nacisti zgradili spomladi 1942. Do oktobra 1943 so v Sobiboru zaplinili približno 250.000 Judov in drugih. Po vstaji so nacisti taborišče zravnali z zemljo.