Posledice eksplozije so občutili v vseh predelih prestolnice, a sta veliko škodo utrpeli soseski Gemmayzeh in Mar-Mikhael, ki sta blizu pristanišča. Obe soseski sta dom številnim zgodovinskim stavbam.

“Mednarodna skupnost se je na tragedijo odzvala z močno podporo Libanonu,” je dejal pomočnik generalne direktorice Unesca za kulturo Ernesto Ottone in dodal, da bo Unesco prevzel vodstvo pomoči na področju kulture, ki mora biti eden ključnih delov širše akcije obnove in okrevanja.

Sarkis Khoury z libanonskega ministrstva za kulturo naj bi na spletnem srečanju ta teden dejal, da so posledice eksplozije vidne na vsaj 8000 zgradbah. “Med njimi je okoli 640 zgodovinskih stavb, od tega 60 preti, da se bodo zrušile,” so sporočili iz Unesca.

V izjavi so dejali, da je Khoury omenil, da je eksplozija pustila posledice na večjih muzejih, kot so Nacionalni muzej v Bejrutu, muzej Sursock in Arheološki muzej Ameriške univerze v Bejrutu, in na kulturnih prizoriščih, galerijah ter verskih ustanovah.

Že pred tragedijo je v Libanonu rasla skrb za stanje dediščine v Bejrutu zaradi nebrzdane gradnje in pomanjkljivih mehanizmov zaščite zgodovinskih stavb.

Po besedah Unesca je Khoury poudaril potrebo po takojšnjih utrditvah konstrukcij ter po posegih za obvarovanje stavb pred prihajajočim jesenskim deževjem.

Eksplozija v Bejrutu 4. avgusta je terjala najmanj 171 življenj. Vzrok za eksplozijo naj bi bile ogromne količine amonijevega nitrata, ki ni bil primerno hranjen. Kot poroča AFP, je vlada premierja Hassana Diaba ta teden po zahtevah Libanoncev, naj prevzamejo odgovornost za tragedijo, odstopila.