Po prvih ugotovitvah uprave za varno hrano je na prizadetem območju sto kmetijskih gospodarstev, večina kmetijske proizvodnje se nanaša na živinorejo, tržnih pridelovalcev zelenjave in sadja pa je v okolici Vrhnike malo. Živali se na prizadetem območju napajajo iz javnega omrežja, na lokalni tržnici pa niso prodajali živil s prizadetega območja.
Ključni razlog, zakaj rezultatov analize ni bilo prej, je bilo pomanjkanje podatkov, kaj natančno je v Kemisu gorelo. Zato niso mogli vedeti, katera onesnaževala ali nevarne snovi iskati v odvzetih vzorcih. Kot je povedal Jernej Drofenik iz urada za varno hrano, so vzorčili travo, solato in zemljo na kmetijskih površinah na območju, kjer je šel dim ob požaru.
Analizirali so pet vzorcev trave in dva vzorca solate, analiza petih vzorcev zemlje s kmetijskih površin pa še traja. Rezultati bodo znani v začetku prihodnjega tedna. Solato in travo je uprava za varno hrano vzorčila, ker sta to trenutno najbolj dostopna hrana in krma na prizadetem območju in ker imata vzorca glede na svojo maso največjo površino onesnaženja. Z analizo so v vzorcih hrane in krme iskali težke kovine, policiklične aromatske ogljikovodike, poliklorirane bifenile, diokside in furane ter pesticide.
Vzorec solate ob avtocesti je vseboval težke kovine pod mejno vrednostjo, dioksini in furani so sicer bili prisotni, a pod mejami, pesticidov pa niso našli. V vzorcu trave iz neposredne bližine pogorišča pa so našli nevarne dioksine in furane nad mejno vrednostjo. Inšpektorji so zato v okolici Kemisa, okoli neskladnega vzorca trave, v radiju 1600 metrov začasno prepovedali pašo in uporabo trave za krmljenje, sena in silaže. Dokler ne dobijo vseh rezultatov analiz, naj prebivalci sadja in zelenjave z vrtov na omenjenem območju ne uporabljajo.
Vsi ostali rezultati vzorcev trave pa so bili po do zdaj analiziranih parametrih skladni.
Glede atrazina, ki je v Sloveniji prepovedan od leta 2003 in ki so ga našli v potoku Tojnica, je Drofenik pojasnil, da je posledica spiranja snovi z mesta požara v potok. Pri spremljanju pesticidov v hrani in krmi ga na upravi za varno hrano niso določili že več kot 10 let. Je pa zelo obstojen v okolju, zato ga še vedno lahko najdemo v podzemnih vodah. Če bi atrazin zagorel, ga ne bi našli, saj razpade pri temperaturi nad 200 stopinjami Celzija, temperatura pri požaru pa lahko sega tudi do 2000 stopinj. Po besedah Drofenika je atrazin “zelo neustrezen za vodno okolje”, saj prehaja v sedimente in se lahko tam zadrži dlje časa. Pri sanaciji Tojnice bo tako po njegovem mnenju treba odstraniti sedimentno plast.
Dioksini pa so organska snov in niso topni v vodi, ampak v maščobah. “Problem je zato običajno večji pri krmi kot pa pri hrani. Če se živali prehranjujejo s tem, se te snovi akumulirajo v maščobno tkivo živali in se izločajo v mleko,” je še opozoril Drofenik.
Uprava za varno hrano se je v aktivnosti vključila na lastno pobudo, in sicer zaradi sumov o možnem onesnaženju hrane in krme. Njene pristojnosti so sicer nadzor nad varnostjo hrane ter uporabo in varnostjo krme, ki se daje na trg.
