Kopač Mrakova je pred četrtkovo sejo vlade izrazila obžalovanje, da sindikati in delodajalci niso dosegli dogovora o višini dviga minimalne plače. “Minimalna plača je tista točka, kjer najtežje dosežemo dogovor, pa bi bilo morda najbolj potrebno, da presežemo razlike,” je dejala.

Prepričana je, da 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače ne bo ogrozilo slovenskega gospodarstva. Realno bodo stroški delodajalcev narasli za tri odstotne točke, vendar glede na gospodarsko rast in razmere meni, da je prav, da se najnižji prag plač dvigne. “Gre za dostojno delo in ne socialni prejemek,” je poudarila ministrica.

Z ministričinim predlogom se niso strinjali niti sindikati niti delodajalci. Slednji bi po prvotnem predlogu plačo dvignili za 1,7 odstotka, kolikor je lani znašala inflacija, sindikati pa za 6,2 odstotka.

Na seji Ekonomsko-socialnega sveta minuli teden so se nato dogovorili, da bodo poskušali sindikati in delodajalci do torka oblikovati skupen dogovor o višini dviga. Soglasja glede dviga na seji namreč niso dosegli.

Kopač Mrakova, ki je rok nato podaljšala do srede, je napovedala, da bo morebiten dogovor spoštovala. Če ga stranema ne bo uspelo doseči, pa bo nadaljevala s svojim.

Delodajalci so svoj predlog v pogajanjih s sindikati zvišali na 3,5 odstotka, sindikati pa očitno vztrajali pri prvotni zahtevi, tako da je obveljal ministričin predlog.

Po zakonu o minimalni plači višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Višina mora biti v uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.