Okrog 20 Mariborčanov, ki jim je mar za prezrte, pozabljene in zapuščene dele mesta, se je udeležilo sprehoda, ki ga je pripravil Zavod za urejanje mesta in krajine Maribor. Arhitektka in urbanistka Vesna Rebernak, ki je sprehod vodila skupaj z umetnostno zgodovinarko Mojco Štuhec, je povedala, da je namen predvsem ozavestiti ljudi in spodbuditi lokalno skupnost, ki se svoje moči žal ne zaveda, da se poveže in pozove k spremembam. Pohod se je začel pri Ezl eku in nadaljeval po Krekovi, Tyrševi in Mladinski ulici ter nato po Ulici heroja Staneta in Aškerčevi v Cankarjevo, kjer so si zbrani ogledovali prezrta dvorišča, ki so izgubila svoja lepoto in namen. Pročelja mnogih večstanovanjskih objektov, polna neoklasicističnih, secesijskih, modernističnih in mnogih drugih dokaj kvalitetnih arhitekturnih prvin, so morda na ulični strani urejena, a v resnici zastirajo neurejeno notranjost in kličejo po prenovi. “Veliko manj kot v preteklosti je zelenih površin, čeprav je priložnosti veliko. Že na vseh ravnih strehah garaž bi lahko bilo zelenje ali visoke grede z nasadom,” sta se strinjali sogovornici in dodali, da je veliko odvisno od lastnikov, za ureditev bi bil potreben skupen in organiziran pristop. Rebernakova meni, da “trenutna urejenost nekaterih delov mesta ne kaže nobenega spoštovanja do zgodovine mesta in objektov ter njihove dediščine”. Ustavili so se tudi na dokaj neugledni pa vendar še zmeraj dragoceni Mali tržnici ter se preko parka na Trgu Borisa Kidriča napotili proti kolodvoru, od koder so se vrnili na izhodišče po prvi moderni mestni vpadnici – Partizanski cesti (včasih Tegetthofstrasse, tudi Aleksandrova cesta), katere podoba je danes popolnoma v nasprotju s preteklostjo in po mnenju mnogih polna neprimernih vsebin.
Urbani sprehod: Na garažah bi lahko bilo zelenje
- hudo
- Vecer.com
- 13 maja, 2017
Okrog 20 Mariborčanov, ki jim je mar za prezrte, pozabljene in zapuščene dele mesta, se je udeležilo sprehoda, ki ga je pripravil Zavod za urejanje mesta in krajine Maribor. Arhitektka in urbanistka Vesna Rebernak, ki je sprehod vodila skupaj z umetnostno zgodovinarko Mojco Štuhec, je povedala, da je namen predvsem ozavestiti ljudi in spodbuditi lokalno skupnost, ki se svoje moči žal ne zaveda, da se poveže in pozove k spremembam. Pohod se je začel pri Ezl eku in nadaljeval po Krekovi, Tyrševi in Mladinski ulici ter nato po Ulici heroja Staneta in Aškerčevi v Cankarjevo, kjer so si zbrani ogledovali prezrta dvorišča, ki so izgubila svoja lepoto in namen. Pročelja mnogih večstanovanjskih objektov, polna neoklasicističnih, secesijskih, modernističnih in mnogih drugih dokaj kvalitetnih arhitekturnih prvin, so morda na ulični strani urejena, a v resnici zastirajo neurejeno notranjost in kličejo po prenovi. "Veliko manj kot v preteklosti je zelenih površin, čeprav je priložnosti veliko. Že na vseh ravnih strehah garaž bi lahko bilo zelenje ali visoke grede z nasadom," sta se strinjali sogovornici in dodali, da je veliko odvisno od lastnikov, za ureditev bi bil potreben skupen in organiziran pristop. Rebernakova meni, da "trenutna urejenost nekaterih delov mesta ne kaže nobenega spoštovanja do zgodovine mesta in objektov ter njihove dediščine". Ustavili so se tudi na dokaj neugledni pa vendar še zmeraj dragoceni Mali tržnici ter se preko parka na Trgu Borisa Kidriča napotili proti kolodvoru, od koder so se vrnili na izhodišče po prvi moderni mestni vpadnici - Partizanski cesti (včasih Tegetthofstrasse, tudi Aleksandrova cesta), katere podoba je danes popolnoma v nasprotju s preteklostjo in po mnenju mnogih polna neprimernih vsebin.