Urgentni zdravnik iz Maribora Gregor Prosen je pojasnil, da pri nas na leto pomoč v urgencah poišče 640.000 bolnikov. A od njih je le odstotek oz. kvečjemu trije odstotki takih, ki so življenjsko ogroženi in torej po definiciji potrebujejo urgentno medicinsko pomoč.
Tako urgenco obišče na sto tisoče bolnikov, ki bi zdravniško pomoč morali najti nekje drugje v zdravstvenem sistemu, bodisi pri svojem osebnem zdravniku, v dežurni službi ali pri specialistih. Pri tem je opozoril, da je veliko ljudi, ki pridejo na urgenco, takih, ki čakajo nerazumno dolgo na specialistično obravnavo, medtem ko na urgenci v relativno kratkem času pridejo do celotne diagnostike.
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je dodal, da so urgence za ljudi postale obvod. A kot je poudaril, urgentni centri niso poliklinika, pač pa morajo biti namenjeni le zdravljenju hudo bolnih, življenjsko ogroženih bolnikov.
“Urgentni centri morajo biti edina vstopna točka v zdravstveni sistem, ki je odprta 24 ur na dan in za vse bolnike. Ampak to bo možno le, če se bomo vsi držali dogovora, torej da bodo zdravniki zagotavljali nujno pomoč na najvišjem nivoju, prebivalci pa ne bodo izrabljali teh odprtih vrat,” je dejal Prosen.
V Ljubljani sicer še nimajo nujne urološke medicinske pomoči, saj bo to del tretje faze izgradnje diagnostično-terapevtskega servisa, a so se glede na izkušnje v drugih spacialnostih in glede na hudo pomanjkanje urologov pripravili, da urološki bolniki ne bodo izrabljali urgentne pomoči za hiter dostop do specialističnega izvida.
Tako so po besedah predstojnika kliničnega oddelka za urologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tomaža Smrkolja pripravili nabor uroloških diagnoz in stanj ter jih razvrstili glede na stopnjo nujnosti. “Ni zdravstvenega sistema, ki bi prenesel urgentno obravnavo bolnikov ob malo povišanem PSA (prostatični specifični antigen op. a.). Takšna razdelitev glede na nujnost je naš načrt, kako se bo pa obneslo, pa ne vemo,” je dejal.
Po mnenju predstojnika urgentnega centra UKC Maribor Romana Koširja, bodo podobno morali narediti tudi za druge specialnosti. Kot je dejal, prihajajo ljudje na urgenco tudi zaradi zelo banalnih problemov, kot je mozolj v nosu, praska in lažji izvini ter blag glavobol, ki ga je mogoče odpraviti s paracetamolom.
Ob tem pa bi bilo po njegovem mnenju mogoče tudi bolj optimalno porabiti sredstva za nujno medicinsko pomoč. Od 80 milijonov evrov, kolikor gre na leto za nujno pomoč, je za primarno zdravstveno raven namenjenih 50 milijonov, za sekundarno pa 30 milijonov.
Vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Anže Kristan pa je ob tem opozoril, da mora vzpostaviti sistem, v okviru katerega bodo lahko vsi akutno oboleli, ki dejansko potrebujejo zdravniško pomoč, to dobili zunaj urgentnih centrov. Kot je opozoril, urgentni centri tudi niso predvideni za tako veliko število bolnikov, pri čemer je izpostavil število obiskov otrok na urgenci v prehladih obdobjih.
