Najprej so padli evropski prvaki Rusi, potem so padli še svetovni prvaki Poljaki. Odnesle so jih Stožice, ki so v zadnjih septembrskih dneh postale neosvojljiva trdnjava. A Urnaut je, ko je v svojem značilnem umirjenem slogu po tekmi analiziral dogajanje, izpostavil, kaj je bilo bistveno.
“Ni važno, kdo je na drugi strani igrišča. Mi smo rekli, da bomo pustili na igrišču srce, da bomo pustili vse. In to smo pokazali: neverjetno željo po zmagi smo imeli, pred takšnim občinstvom smo rekli, da je vse mogoče. Dokazali smo, da je kakovost naše igre dovolj dobra, da smo v polfinalu premagali Poljake.”
Čeprav je bila tekma izjemno napeta, nizi so se končali na 23, -24, 22 in 23, Urnaut ni podvomil, kako se bo razpletla.
“Predvsem v prvem nizu, ko nismo dobro startali, je bilo pomembno, da se vrnemo. Tam je bil zelo pomemben trenutek, ko smo stopili skupaj. Še so bili trenutki, ko si lahko bolj pomagamo. Tudi če smo bili zadaj, smo si rekli, da želimo zmagati, dobiti niz. In na koncu smo izvlekli še tisto več, da smo zmagali,” je dejal kapetan in malo samokritično pripomnil: “Kar pa je bilo zelo dobro, je to, da še vedno vidim možnosti za še boljšo igro.”
Zdaj so Slovenci vsaj ponovili uspeh iz leta 2015, ko so bili srebrni. Drugič bodo igrali v finalu, a Urnaut pravi, da je tekmi težko primerjati.
“Težko bi primerjal. Vsaka tekma, vsak niz, vsaka točka, vsako prvenstvo je zgodba zase. Takrat je bilo prvič, da smo bili v finalu na tako velikem tekmovanju. Porabili smo veliko energije. Danes pa se zavedamo, da se slavje konča danes, ko gremo v garderobo, skušamo se maksimalno pripraviti, da bomo v najboljši mogoči izvedbi odigrali finale.”
Tudi s finalnim tekmecem se ne obremenjuje. Če bodo to Francozi, ki polfinale igrajo danes proti Srbiji, bodo imeli prednost domačega terena v pariški dvorani Bercy.
“Kar je najbolj važno, je na naši strani igrišča, ko imamo mi žogo. Francozi imajo prednost, ker so pred svojim občinstvom, tako kot smo jo imeli tukaj mi. Ne glede na to, kdo bo na drugi stani, moramo biti mi tisti, ki se bomo borili za vsako žogo in bomo pustili srce na igrišču.”
Recept za uspeh v finalu je po njegovem mnenju povsem enostaven: “Danes smo pokazali v težkih trenutkih, da znamo odigrati mirno in potrpežljivo, da znamo zaključiti žoge, ko je pomembno. Pobrati moramo pozitivne strani, se naučiti kaj iz negativnih in se čim bolje pripraviti na finale.”
O navijačih pa je lahko rekel samo eno: velikanski hvala in škoda, ker Stožice ne bodo gostile še finala.
“Upam, da jih bo v Parizu čim več. Težko bi opisal, koliko nam takšna podpora pomeni. Samo žal mi je, da ne moremo igrati finala pred takšno publiko. To je sedmi, osmi, deveti, deseti, 20. igralec. V vsakem trenutku nam dajejo spodbudo in energijo. Upam, da jih bo čim več v Parizu in da se bomo z njimi veselili.”