Urine kazalce smo v noči na nedeljo prestavili iz druge na tretjo in prešli na poletni čas, ki bo trajal do nedelje, 29. oktobra. Prehod na poletni čas danes izvaja večina držav, vendar ne povsem usklajeno. V Evropi na poletni čas prehajajo vse države razen Islandije. Slovenija poletni čas uporablja od leta 1983. Za koordinacijo enotnega svetovnega časa UTC skrbi Mednarodni urad za uteži in mere v Parizu. V Sloveniji te meritve izvaja Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje in v uradu za meroslovje s svojo Cezijevo uro tudi prispeva k določanju svetovnega časa UTC. Enotni svetovni čas se določa na osnovi meritev časa v posameznih meroslovnih inštitutih po svetu s skupno več kot 300 atomskimi urami. Čas so merili že lovci v ledeni dobi, pri čemer so si pomagali z nebesnimi telesi ter z dnevom in nočjo. Sumerci so pred 5000 leti oblikovali koledar, ki je imel 30 dni v mesecu, 12 ur v dnevu in 30 minut v uri. Koledar s 365 dnevi v letu so uvedli Egipčani 3100 let pred našim štetjem, zasledimo ga lahko tudi pri Majih in Aztekih 2600 let pred našim štetjem. Zagovorniki premikanja urnih kazalcev opozarjajo na prihranek energije, po drugi strani pa nasprotniki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.
Uro ste premaknili?
- hudo
- Vecer.com
- 26 marca, 2017
Urine kazalce smo v noči na nedeljo prestavili iz druge na tretjo in prešli na poletni čas, ki bo trajal do nedelje, 29. oktobra. Prehod na poletni čas danes izvaja večina držav, vendar ne povsem usklajeno. V Evropi na poletni čas prehajajo vse države razen Islandije. Slovenija poletni čas uporablja od leta 1983. Za koordinacijo enotnega svetovnega časa UTC skrbi Mednarodni urad za uteži in mere v Parizu. V Sloveniji te meritve izvaja Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje in v uradu za meroslovje s svojo Cezijevo uro tudi prispeva k določanju svetovnega časa UTC. Enotni svetovni čas se določa na osnovi meritev časa v posameznih meroslovnih inštitutih po svetu s skupno več kot 300 atomskimi urami. Čas so merili že lovci v ledeni dobi, pri čemer so si pomagali z nebesnimi telesi ter z dnevom in nočjo. Sumerci so pred 5000 leti oblikovali koledar, ki je imel 30 dni v mesecu, 12 ur v dnevu in 30 minut v uri. Koledar s 365 dnevi v letu so uvedli Egipčani 3100 let pred našim štetjem, zasledimo ga lahko tudi pri Majih in Aztekih 2600 let pred našim štetjem. Zagovorniki premikanja urnih kazalcev opozarjajo na prihranek energije, po drugi strani pa nasprotniki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.