Več Zalokar tokrat ni povedal, 3. septembra pa je za STA orisal štiri možne scenarije izvedbe, ki so v času pandemije novega koronavirusa v rokah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki bo dal ali zeleno luč za izvedbo ali pa bo možnost prireditve v živo na ulicah slovenske prestolnice zavrnil.

“Mi bi zaradi nadaljevanja nepretrganosti izvedbe zelo radi pripravili maraton. Ta sicer ne bo v sklopu 25. maratona, bo le ljubljanski maraton, jubilejnega načrtujemo naslednje leto. Imamo pa štiri možne načine izvedbe. Virtualni maraton bomo gotovo naredili. Če nam NIJZ ne bi dal soglasja za prave teke, bomo v tem primeru 11. septembra kandidate za udeležbo pozvali, da si naložijo našo aplikacijo na svoje elektronske naprave in nato bodo dobili tudi vsa navodila,” je pred tednom dni povedal Zalokar.

Število udeležencev je po prijavah že preseglo največje možno še dovoljeno število vseh prisotnih, to je 500 skupaj z organizatorji.

Slednjih bo predvidoma 50, 450 bo udeležencev tekov, najprej toliko v soboto na 10 km, nato pa še v nedeljo 450 za 21 km in nato za 42 km prav tako 450 udeležencev, ker bosta med obema tekoma potekli dve uri.

Trasa prav tako ni določena, lahko bi bil 10 km dolg krog, za 21 km bi ga pretekli dvakrat z nekaj dodatka, maraton na 42 km pa v štirih krogih. Potekal bi le na Dunajski cesti od Kongresnega trga do Ruskega carja.

Druga možnost je ustaljena trasa na 10 km in v tej krožni možnosti ne bi bilo srečevanja udeležencev. Tretja možnost pa je stara proga na 42 km, ko so to razdaljo maratonci pretekli v dveh krogih, 21 km pa v enem, 10 km pa bi pripravili na običajni progi.

Prijave so organizatorji odprli v začetku marca le nekaj dni pred razglasitvijo epidemije novega koronavirusa pri nas. Vse odtlej so potekali pogovori in usklajevanja, kako vendarle pripraviti ljubljanski maraton.