Žalne slovesnosti za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, pri Pliberku potekajo od leta 1952.

Letos je katoliška cerkev na avstrijskem Koroškem prvič zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše na Libuškem polju, ki je bila doslej osrednji del žalne slovesnosti.

Po analizi lanske žalne slovesnosti so namreč ocenili, da je maša del prireditve, ki se “politično instrumentalizira, in je del politično-nacionalnega rituala, ki služi za selektivno percepcijo in razlago zgodovine”. Menijo, da prireditev na Libuškem polju škodi ugledu Cerkve, ki bi ji v primeru, če bi mašo dovolili, lahko očitali “pomanjkanje distance do fašističnega svetovnega nazora”.

Hrvaška škofovska konferenca je bila zaradi odločitve avstrijskih škofov užaljena. Razloge za prepoved so ostro zavrnili. Nekateri hrvaški škofje so nato predlagali, da bi žalno slovesnost v prihodnje premestili iz Pliberka na Hrvaško, pri čemer so kot možen kraj omenjali občino Udbina v Liki.

Avstrijske oblasti so lani prvič opozorile, da ne bodo dopustile nobene ustaške ikonografije ter da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kršili avstrijske zakone. Napovedano so tudi storile ter pridržale in na pogojne zaporne kazni med 15 in 18 mesecev obsodile pet hrvaških državljanov, ki so poveličevali nacizem.

Avstrija letos prireditve ne obravnava več kot verski dogodek, temveč kot zborovanje, ki mora biti v skladu z zakonom o javnih shodih. Poleg tega od 1. marca velja spremenjena zakonodajo, ki prepoveduje še več simbolov in zastav skrajnih organizacij, med katerimi so po novem tudi hrvaški ustaši, ki jih povezujejo z nacizmom. Poleg zapornih so predvidene tudi denarne kazni do 4000 evrov ali do 10.0000 evrov v primeru ponovitve prekrška.

Avstrijska policija letos na Libuškem polju pričakuje približno 15.000 udeležencev, večinoma iz Hrvaške in BiH. Potrdili so, da bodo angažirali 450 policistov, če bo potrebno, bodo posredovale tudi posebne policijske enote. Pomagalo jim bo 12 hrvaških policistov. Celotno območje bo pod video nadzorom, potek dogodka bodo spremljali tudi s helikopterji, je napovedala koroška policija.

Napovedani so tudi protesti nasprotnikov žalne slovesnosti, ki si želijo doseči prepoved ustaških in nacističnih zborovanj v Avstriji. Avstrijski mediji so poročali o dogodku kot o “fašistični zabavi”, “največjem zborovanju neonacistov v EU”, “shodu skrajne desnice” in “srečanju ustašev”, na kar je odgovorila hrvaška diplomacija z navedbami, da Libuško polje za Hrvate predstavlja “simbol masakra in trpinčenja ter simbol kršitve človekovih pravic”.

Hrvaški organizatorji iz Častnega pliberškega voda so udeležence slovesnosti večkrat opozorili, naj spoštujejo avstrijske zakone in ne izpostavljajo nobenih spornih simbolov, vključno s tistimi, ki jih na Hrvaškem tolerirajo, kot je zastava hrvaških obrambnih sil (Hos), na kateri je zloglasen ustaški napis Za dom spremni. Na letošnji žalni slovesnosti bodo mašo vodili nižji katoliški duhovniki, politični nagovori niso predvideni.

Hrvaški sabor je z vrnitvijo HDZ na čelo države od leta 2016 znova pokrovitelj spominske slovesnosti. Prejšnja hrvaška levosredinska vlada je namreč odpovedala pokroviteljstvo, ker so ocenili, da je manifestacija žalovanje za propadom NDH in ne spomin na žrtve.

Na letošnji slovesnosti ne bo nobenega predstavnika najožjega hrvaškega državnega vrha. Predsednik sabora Gordan Jandroković je Libuško polje, Tezno in Macelj obiskal v četrtek, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je položila cvetje in prižgala sveče na Libuškem polju, v Maclju in Hudi jami 8. maja. Poslala bosta svoja odposlanca, tako kot hrvaški premiera Andrej Plenković. Ta je napovedal, da bosta na Libuško polje prišla ministra za veterane in upravo Tomislav Medved in Lovro Kuščević, ki sta prav tako pozvala udeležence, naj spoštujejo avstrijske zakone.

Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, večinoma ustašev, pa tudi srbskih in črnogorskih četnikov in drugih. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, med katerimi so bili tudi civilisti.

Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem naj bi več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot, Pliberk pa imajo za prvo postajo.